in , ,

Spa 1998: Epska karambolaža na samem štartu

Po nekaj sto metrih dirke za VN Belgije leta 1998 so gledalci na dirkališču in ob TV-sprejemnikih bili priča bržkone najdražji prometni nesreči sploh.

Tako ali drugače je bilo v trčenje vpletenih dvanajst dirkalnikov, pri čemer je seveda nastala milijonska škoda, s tem pa so bili ustvarjeni tudi pogoji, da je verižna reakcija, ki jo je sprožil David Coulthard s svojim McLarnom, proglašena za največji skupinski karambol v zgodovini formule 1. Coulthard je najprej trdil, da se je dotaknil dirkalnika Eddieja Irvinea, a se je kasneje izkazalo, da je zapeljal na pokrov odtočnega jaška, zaradi česar je izgubil oprijem, skoraj frontalno trčil v ogrado, od te pa ga je odbilo nazaj čez stezo.

V trčenje so bili tako ali drugače vpleteni Eddie Irvine (Ferrari), Alexander Wurz (Benetton), Rubens Barrichello (Stewart), Johnny Herbert (Sauber), Olivier Panis (Prost), Jarno Trulli (Prost), Mika Salo (Arrows), Pedro Diniz (Arrows), Toranosuke Takagi (Tyrrell), Ricardo Rosset (Tyrrell) in Šindži Nakano (Minardi). Jos Verstappen je svojega Stewarta sicer uspel pripeljati do boksov, a je bil avto preveč poškodovan, da bi lahko nadaljeval z dirko.

David Coulthard na tisto nedeljo, 30. avgusta 1998, res ni imel svojega dne.

Zanimivo pri vsem skupaj je, da je karavana dirkalnikov pri tem že zapustila običajno najbolj delikaten del štartne procedure, precej ozki desni ovinek La Source, po Coulthardovem vložku pa je pravi čudež (in seveda posledica desetletij preventive na področju izboljševanja varnosti v F1), da nihče izmed dirkačev ali gledalcev ob progi ni bil resneje poškodovan. Tisti, ki so bili tam, vedo povedati, da so se polomljeni delčki dirkalnikov spremenili v šrapnele, ki so leteli vse naokoli.

Za debelo uro so štartno-ciljno ravnino zasedli delavci okoliških podjetij za odvoz avtomobilov, ki so odvažali razbite dirkalnike in čistili stezo, pri čemer jih je seveda presenetila razsežnost samega trčenja, zaradi česar jim je primanjkovalo vozil za odvoz in je zato vse skupaj trajalo precej dlje, kot so organizatorji pričakovali.

Delavci ob progi niso bili pripravljeni na takšno masovno trčenje, zato je pospravljanje razbitin dirkalnikov trajalo debelo uro.

Sledil je ponovni štart, David Coulthard pa tisto nedeljo, 30. avgusta 1998, res ni imel svojega dne, saj se je kljub posredovanju Jeana Todta v McLarnovi garaži nerodno umikal dominantnemu Michaelu Schumacherju, ki ga je prehiteval za krog. Coulthard je sicer zmanjšal hitrost, a ostal na idealni liniji, Schumacher pa je zaradi slabe vidljivosti trčil v Angleža in za Nemca je bilo dirke konec. Schumacher se je takoj po trčenju odpravil v McLarnovo garažo in do komisarjev, po dirki pa je želel tudi fizično obračunati s Coulthardom, a so mu vse skupaj preprečili mehaniki obeh moštev.

Po trku s Coulthardom je Michael Schumacher dirko končal s tremi kolesi.

Na koncu je slavil Damon Hill v Jordanu, pred Ralfom Schumacherjem in Jeanom Alesijem v Sauberju. Teden dni po nesrečnem dogodku sta se Schumacher in Coulthard dogovorila za sestanek in zgladila spor, ostaja pa dejstvo, da je morda prav v Spaju Schumacher tisto leto izgubil naslov svetovnega prvaka, ki ga je leta 1998 osvojil Mika Häkkinen.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Pogled v preteklost: Zadnja dirka Jochena Rindta

Adrian Newey: Alonso je bil zelo blizu Red Bulla