in ,

Kako so tehnologije iz FORMULE 1 spremenile svet okoli nas

Formula 1 je veliko več kot le 21 dirk, dvajset dirkalnikov na štartu, veliko več kot le hitri cirkus in svetovno prvenstvo. Je tekmovanje, ki spreminja svet.

Izboljšave na cesti

Kakorkoli obračamo, pogonska enota dirkalnika F1 je pravi tehnični biser, brez dvoma pogonski agregat z največjim izkoristkom na planetu. Če najnovejši V6-hibridni motor primerjamo z atmosferskim V8, ki so ga v F1 uporabljali do leta 2013, ima prvi v primerjavi z drugim za 20 odstotkov več moči, a hkrati v ozračje izpusti za 26 odstotkov manj toplogrednih plinov. V svetu avtomobilov pojem izkoristek motorja z notranjim zgorevanjem predstavlja razmerje med dobljeno in vloženo energijo. Gre torej za odstotek energije pri zgorevanju, ki se dejansko pretvori v kinetično energijo in ne v izgube v obliki toplotne energije.

Izkoristek V6-hibridne pogonske enote se bliža petdesetim odstotkom.

V eri V8-motorjev je termični izkoristek dosegel 29 odstotkov, na samem začetku obdobja V6-turbo hibridov je narasel na 40 odstotkov, danes je blizu petdesetih odstotkov.

V samo šestih letih je pogonska enota dirkalnika Formule 1 postala kar za deset odstotkov bolj učinkovita.

In ja, prisilno polnjeni hibridi so hitrejši od glasnih osemvaljnikov. Na najdaljši stezi v koledarju Formule 1, dirki za VN Belgije v Spa-Francorchampsu je Sebastian Vettel z Red Bullom postavil najhitrejši čas kroga: 1:50.756 in na dirki porabil približno 135 kilogramov goriva. Letos mu je uspelo krog prevoziti v času 1:46.409, skozi dirko pa je porabil le 100 kilogramov goriva. In to v težjem dirkalniku.

Mercedes-AMG Project One

Prav zaradi prihrankov pri porabi goriva ne čudi, da tehnologije iz Formule 1 srečujemo tudi v vsakdanu. Mercedes-AMG Project One, ki ga poganja 1,6-litrski prisilno polnjen V6, enak kot je v dirkalniku F1, je resda malce ekstremen primer, a Mercedes hibridno tehnologijo uporablja tudi v običajnih avtomobilih, obvolanske »lopatke« za prestavljanje pa so tako ali tako že zvezda stalnica pri vseh malce bolj športno naravnanih modelih.

Sistem za izkoriščanje energije, ki se sprošča pri zaviranju dela avtobuse v mestih bolj okolju prijazne.

Tudi KERS, sistem za izkoriščanje energije, ki se sprošča pri zaviranju, ni doma samo pri hibridno gnanih osebnih avtomobilih – s pridom ga uporabljajo tudi pri avtobusih, ki so zaradi tega v mestih bolj ekološko sprejemljivi. Na otoku Eigg, ki ni priklopljen na britansko električno omrežje, sistem, podoben KERS-u skrbi, da imajo prebivalci elektriko v svojih hišah.

Do zmag v drugih športih

Znanje in ekspertiza ekip Formule 1 v aerodinamiki in razvoju delov iz karbonskih vlaken je imena kot so McLaren, Williams in ostale poneslo tudi v športe, ki z bencinom nimajo kaj prida skupnega. McLaren je skupaj s podjetjem Specialized izdelal lahko kolo z ogrodjem iz karbonskih vlaken, ki je tudi trpežnejše od konvencionalnih dirkalnih koles, zaradi česar je postalo priljubljeno prevozno sredstvo kolesarskih šampionov.

Kolo Specialized Venge je plod sodelovanja z McLarnom.

Red Bullov inženir Adrian Newey in McLarnov šef Martin Whitmarsh sta se s svojim znanjem aerodinamike, ki sta jo prenesla tudi pod vodo (hidrodinamika) proslavila tudi pri razvoju jadrnice, ki je uspešno nastopila na America’s Cupu.

Tehnologije, ki spreminjajo mesta

Tudi javni prevoz v mestih je boljši zaradi iznajdb iz Formule 1. McLaren Applied Technologies namreč s pomočjo tehnologije, ki so jih razvili za potrebe udejstvovanja v prvenstvu F1 razvija 5G-omrežje, ki povezuje ceste, železnice in metro, tipala iz Formule 1 pa med drugim uporabljajo tudi v javnem prometu v Singapurju.

Na znanje iz F1 prisegajo tudi pri singapurskem javnem potniškem prometu.

Letalski promet ima manj zamud zaradi McLarnovega znanja o velikih bazah podatkov in izvajanja simulacij, ki razkrivajo, kaj so glavni vzroki za zamude letal. S tem letališča in letalski prevozniki prihranijo ogromno denarja, vse skupaj pa se odraža tudi v večjem zadovoljstvu potnikov in manj emisijah v ozračju.

Tehnologije iz F1 rešujejo življenja

Včasih slišimo primerjave o tem, da so dirkači in njihovi inženirji v podobne razmerju kot zdravniki in njihovi pacienti. V obeh primerih imajo vitalni podatki izjemno, včasih tudi življenjsko pomembno težo. Tudi na tem področju prednjači McLaren, ki s svojimi programi za upravljanje podatkovnih baz bolnišnicam omogoča boljšo oskrbo pacientov na intenzivni negi. Pri operacijah kirurgi uporabljajo tipala iz Formule 1, ki omogočajo bolj natančne gibe in natančneje opravljene posege.

Znanje z upravljanjem velikih količin podatkov koristi tudi bolnišnicam.

V bolnišnicah, kot sta  Great Ormond Street Hospital in University Hospital of Wales posnemajo sinergijo med mehaniki med postankom v boksih za boljšo komunikacijo med kirurgi, medicinskimi sestrami in anestezisti, kar dejansko rešuje življenja. Farmacevtsko podjetje GlaxoSmithKline je po zgledu postanka v boksih zasnovalo proizvodno linijo, na kateri zdaj izdelajo dvakrat toliko zobnih past v enaki časovni enoti kot poprej, hkrati pa so obdržali visoko kakovost izdelkov.

Zmanjševanje emisij

Aerofoil sistem, ki so ga skupaj razvili pri Aerofoil Energy in Willams Advanced Engineering, zmanjšujejo izgube hladnega zraka pri hladilnikih v trgovinah, kar seveda pomeni prihranek pri energiji, manj emisij toplogrednih plinov in več toplote ter prijetnejši nakup za kupce.

Sistem Aerofoil omogoča prihranek energije pri hlajenju živil v supermarketih.

Formula 1 je spektakularen šport, ki pa ima tudi globalen vpliv na okolje, v katerem živimo, pa čeprav vse skupaj morda na prvi pogled ni vidno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Loading…

0

Komentiraj

0 komentarj(ev)

Palec gor / palec dol?

MERCEDES-AMG F1: Ali pri srebrnih res iščejo novega lastnika?

MAX VERSTAPPEN dokazuje, da je prihodnost Formule 1