Danes, 14. avgusta, mineva 30 let od smrti legendarnega Enza Ferrarija. V Modeni, na pokopališču San Cataldo, na njegov grob vedno položijo ogromen venec. Ferrari je na twitterju zapisal: “Dosmrtna strast, ki nadaljuje sanje sveta. Enzo ostaja v naših srcih.” Toda mesto Modena ni edino, ki oddaja čast Enzu Ferrariju, ki je umrl 14.avgusta 1988 v starosti 90 let, tudi dolgoletni predsednik poskočnega konjička, Luca Cordero di Montezemolo, je oddal čast legendarnemu Commendatoreu.
“Nemogoče je v nekaj besedah povedati, kaj mi je pomenil Enzo Ferrari,” tako Montezemolo. “Zahvaljujem se mu za veliko stvari, za njegov pogum, njegove sposobnosti, da je tudi v težkih trenutkih gledal naprej, tako na osebni kot tudi poslovni ravni. Pogosto mislim na to, kako veliko srečo sem imel, da se ga poznal osebno in da se lahko delal z možmi kot je on in Avvocato Agnelli. Oba sta bila zares izredna človeka, ki sta našo državo ponesla v svet. Na moji pisarniški mizi v Maranellu je vedno bila fotografija ustanovitelja. Če sem mora sprejeti pomembno odločitev, se pogledal fotografijo in se vprašal, le kaj bi on storil. Primer, ki ga je postavil Enzo Ferrari, je še vedno v mojih mislih. Zahvaljujoč svoji volji in strasti mu je uspelo, da uresniči svoje sanje in to je izdelava izjemnih avtomobilov. To so karakteristike, ki so del DNK-ja vseh moških in žensk, ki delajo za podjetje, ki je nosi njegovo ime. Enzo bi bil zelo srečen, ko bi videl, kaj je nastalo iz podjetja, edinstvena industrija in dirkaška institucija, ki v največji luči zastopa Italijo in blagovna znamka, ki ima vedno več navijačev po vsem svetu.“
Montezemolo je med letoma 1991 in 2014 krmilil najbolj znamenito podjetje športnih avtomobilov na svetu, povrhu pa še najbolj priljubljeno dirkalno moštvo. Konec njegovega obdobja ni bil ravno glamurozen, obstajala so trenja med njim in Sergiom Marchionnejem, ki je preminil julija 2018 in ki je postal novi močan voditelj Ferrarija.
Lepa vzporednica, da si Ferrari in Luca di Montezemolo delita letnico rojstva – 1947. Za vodilno osebnost velja: lahko Montezemola odstranite iz Ferrarija, vendar pa nihče ne more Ferrarija odstraniti iz Montezemola. V pogovoru za kolege iz Gazzetta dello Sport je Luca povedal: “Zelo pogrešam Ferrari, dirkalno ekipo, sijajne sodelavce, pogrešam stik s strankami, organizacijo pri delu. Še vedno si ogledam vsako dirko in še danes trpim in se veselim kot nekoč. To je ogromen stres. Moja žena vedno pravi, kako to, da se za neko dirko zapreš v sobo in se ne želi z nikomer pogovarjati?”
Kot svoje najlepše tri trenutke s Ferrarijem, je Luca označil: “Monza 1975, ko je Niki Lauda osvojil prvi dirkaški naslov po letu 1964, Clay Regazzoni pa je zmagal. Leta 1975 še nismo imeli mobilnih telefonov. Poklicalo so me v boks, kajti na telefonu je bil Enzo Ferrari. Povedal mi je le to: ‘Grazie’. Besedo, ki je ni uporabljal pogosto. Slišalo se je, da je bil zelo ganjen. Če sem natančen, Enzo je jokal. In potem je Suzuka 2000, ko je Michael Schumacher osvojil prvi naslov po 21-ih letih suše. Tudi oder za zmagovalce v Monzi leta 2010 je bil nepozaben, ko je zmagal Alonso, na stopničkah pa je bil tudi Massa.“
Doma pri Montezemolu stoji v garaži “krasen Ferrari, gre za 360 Barchetto, ki jo je zasnoval Pininfarina. To je bilo poročno darilo Giannija Agnellija. V vseh letih službovanja v Maranellu nikoli nisem koristil možnost, da si kupim Ferrarija po ugodnejši ceni.” Montezemolo ne verjame več v darila Ferrarija. “Ko se je Ferrari odpravil na borzo, za svoje dolgoletno delo nisem dobil niti čokolade.“
In ravno čokolada se navezuje na naslednje upanje Ferrarija glede osvojitve naslova prvaka, Sebastiana Vettla. “Ko sva se prvič srečala, mi je iz Švice prinesel čokolado. To je bilo eno leto pred podpisom pogodbe. Michael Schumacher nam je priporočil, da naj ga vzamemo v ekipo, ker je imel o njem zelo dobro mnenje.”
Montezemolo še enkrat na kratko povzame bistvo Scuderie. “Ferrari je slavil velike uspehe, toda skrivnost za temi uspehi so vedno bili ljudje. Poskušal sem, da okrog sebe pridobil zelo talentirane sodelavce kot so Jean Todt, Roty Byrne, Ross Brawn ali Paolo Martinelli. Elementarnega pomena pa je bil Michael Schumacher, s katerim se ne more nihče primerjati, tudi v tem, kako je vedno od celotne ekipe zahteval moštveni duh.“
Ko je Ferrari v Maranellu uradno slavil 70 letnico obstoja podjetja, bi eno ime na seznamu gostov zaman iskali in sicer Luce di Montezemola. A karizmatični Italijan je ob tem le skomignil z rameni: “To ni tako pomembno. Pomembno je, da Ferrari znova osvoji naslov prvaka.”