Še nikoli nista krovna organizacija FIA in vodstvo Formule 1 tako tesno in intenzivno delala na novi generaciji dirkalnika. Po izčrpnih izračunih CFD tehnologije in prvih računalniških grafikah, kako bi lahko izgledal dirkalnik letnika 2021, so postali veljaki Formule 1 sedaj konkretnejši. Na svoji uradni spletni strani so objavili fotografije dirkalnika v vetrovniku. Tačas se v vetrovniku preverjajo podatki iz predhodnih izračunov.

Formula 1 je pri tem uporabila najboljši vetrovnik na svetu, ki se nahaja v Hinwilu (Sauber). To je že tretjič, da se je v vetrovnik postavil model generacije 2021. Januarja 2018 so še uporabili model v merilu 3:5, v marcu je sledil drugi poskus. Tretji poskus, od koder prihajajo tudi fotografije, so opravili z modelom v merilu 1:2 in z 18 palčnimi kolesi. Poskuse so opravili z delovno skupino, neodvisno od ekipe Alfa Romeo, ki v Hinwilu opravlja zunanje storitve. Pri tem modelu v vetrovniku naj bi oblika stranskih zabojev in zadnjega krilca dokaj natančno odgovarjala finalni verziji letnika 2021.

Tehnik Formule 1 Pat Symonds je povedal: “Naši poskusi v vetrovniku potekajo nekoliko drugače kot je to primer pri ekipah. Pri njih gre za različne sile, ki delujejo na dirkalnik in za to, kako se spreminjajo vrednosti podtlaka pri različnih zračnih tokovih. Tudi mi si to ogledujemo, a bolj nas zanima to, kaj se dogaja z vrtinčenjem zraka za našim modelom. Delamo z zelo zmogljivimi modeli izračunov, toda sedaj želimo rezultate iz CFD tehnologije primerjati s podatki iz vetrovnika. Odločili smo za 50 odstotni model in ga namestili daleč spredaj v kanalu, da bi dobili kar se da dobro sliko vrtinčenja zraka za dirkalnikom.“

Drugi tehnik Formule 1 Nicolas Tombazis pa je povedal: “Jedro našega raziskovanja je, da zmanjšamo izgubo podtlaka dirkača za tekmecem. Zaradi tega delamo s poenostavljenim prednjim krilcem in z difuzorjem, ki generira več podtlaka. Na ta način je vloga prednjega krilca manj dominantna pri generiranju podtlaka, prav tako pa je tekmec za dirkalnikom manj dovzeten za spremembe pretoka zraka.“
Seveda se tukaj upravičeno postavlja vprašanje, zakaj se ne dela z modelom 1:1. Odgovor tiči v stroških. In zakaj 50 odstotni model in ne merilo 3:5, kot ga uporabljajo ekipe? “Ker imamo s 50 odstotnim modelom več prostora v vetrovniku, da bi lahko videli, kaj se dogaja za dirkalnikom. Verjamemo, da gre tukaj za dober kompromis med zanesljivimi vrednostmi dirkalnika in možnostjo, da raziščemo vrtinčenja za dirkalnikom,” pove Pat Symonds. Zakaj pri tem niso uporabili drugega modela in ga postavili za prvim, da bi dobili še bolj realno sliko? “Ker to ni potrebno. To smo enkrat naredili leta 2008, toda s 25 odstotnimi modeli. Tudi pri tako velikem vetrovniki kot je tale pri Sauberju, ne moremo postaviti dveh modelov in izvajati meritev. Verjamem, da smo dobro postreženi z vrednostmi iz CFD tehnologije in vetrovnika,” doda Symonds.

In kje se trenutno nahajamo? Nicolas Tombazis odgovori: “V osnovi so se v vetrovniku potrdile številke iz simulacij. Tukaj ni bilo nobenih presenečenj. Če izhajamo iz tega, da se danes zračni tok poslabša za 50 odstotkov, ko nek dirkač želi slediti drugemu pred seboj, potem smo z novim modelom pri desetih odstotkih.” Pat Symonds pa govori celo o tem, da so “vrednosti boljše kot smo pričakovali. Rezultati so zares izredni.”
Tačas FIA in Formula 1 skupaj z ekipami delata na pravilniku letnika 2021, ki naj bi bil sprejet do oktobra. Symonds k temu pove: “Ekipe so nam bile v veliko pomoč. Na razpolago imajo ogromne vire in pomagale so nam pri različnih projektih. Redno se srečujemo in pogovarjamo.”
