VN Južne Afrike je znana po dveh stvareh – zadnji odpeljani dirki (in zmagi) legendarnega Jima Clarka, hkrati pa je to prva dirka, na kateri se je pojavil glavni pokrovitelj neke ekipe – takrat je lokalna tobačna znamka Gunston namreč finančno podprla domača dirkača Johna Lova in Sama Tingla v Brabhamovih dirkalnikih. S tem se je odprla pandorina skrinjica oglaševanja v F1 in od takrat ni bilo nič več tako, kot je bilo do takrat.
Tobačna revolucija v F1
Pred tem smo bili priča posamičnim poskusom oglaševanja, omenimo samo posojevalnico Yeoman Credit v začetku šestdesetih, a za glavni preboj je poskrbela tobačna industrija. Kot prvi so z znamko Gold Leaf gledanost Formule 1 izkoristili pri podjetju John Player & Sons. Omenjena znamka cigaret se je na Lotusovih dirkalnikih pojavila leta 1968.
V F1 se je v naslednjih desetletjih oglaševalo vse, kar je vsaj malo dišalo po tobaku – cigarete, cigarillosi, cigare papir za zvijanje cigaret, pipe, tobak za žvečenje, kasneje pa tudi obliži in žvečilke za odvajanje od kajenja. Vse to se je seveda z dirkalnikov preneslo tudi na oglasne panoje na samih dirkah in blagovne znamke, kot so Marlboro, Camel, West, Gitanes, John Player Special, Rothmans in druge so prek Formule 1 skrbele za frajerski imidž, podobno kot to danes diktatorji in avtokratski režimi počnejo z organizacijo ogromnih in dragih športnih dogodkov.
Podjetje British American Tobacco je šlo še korak dlje in kupilo moštvo Tyrrell Racing Organization, v Brackleyu postavilo novo in zelo drago tovarno, ekipo preimenovalo v BAR ter jo nazadnje prodalo. Iz nje je nastal Brawn GP, nato pa Mercedes F1 Team.
Zanimivo je, da so bila zlata leta tobačnega sponzorstva v F1 v začetku tega tisočletja, ko so v EU že v veliki meri pripravljali prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. To se je dokončno zgodilo leta 2006, a pri Ferrariju so sponzorstvo s podjetjem Philip Morris uspeli ohraniti vse do leta 2010, pa čeprav neposredno niso smeli oglaševati znamke cigaret Marlboro.
So kriptovalute novi tobak Formule 1?
Po umiku tobačnih sponzorjev so se v F1 preselila visokotehnološka podjetja, proizvajalci strojne (HP, Dell, Lenovo) in programske opreme, proizvajalci alkoholnih pijač in druga podjetja, običajna pa je bila praksa, da pionirju nekega področja kmalu sledijo druga podjetja. Spomnimo se znamke piva Bitburger na Benettonovih dirkalnikih in Warsteiner na Williamsih in McLarnih.
Tudi banke so se vedno rade sončile v soju Formule 1. Omenimo samo nekatere multinacionalke med bankami, kot so HSBC, RBS, Credit Suisse in Santander. No, tudi zadnji krik med oglaševalci na in ob dirkalnikih je povezan s finančnim svetom, a hkrati s tehnologijo blockchain, kriptovalutami in NFT-ji.
Zadnja velika ekipa, ki je dobila takšnega sponzorja je Ferrari, ki ga od letos finančno podpira tudi Velas, ki se promovira kot najhitrejša EVM blockchain in odprtokodna platforma za decentralizirane projekte in aplikacije, ki omogoča kar 75.000 končanih transakcij na sekundo ob izjemno nizkih stroških transakcije.
Podobna zgodba je pri Red Bullu z ByBitom, ki naj bi v mošnjiček avstrijske ekipe v naslednjih treh sezonah prispeval 150 milijonov dolarjev. Skupno osem od desetih ekip ima vsaj enega sponzorja, tako ali drugače povezanega s kriptovalutami. AlphaTauri finančno podpira podjetje Fantom, Alfo Romeo Socios.com, Mercedes ima že nekaj časa na dirkalniku logotip kriptoborze FTX, Alpine pa Binance. Edini ekipi brez “kriptosponzorjev” sta trenutno le Williams in Haas.
Skupaj naj bi kriptopodjetja za letošnjo sezono podpisala za 500 milijonov dolarjev sponzorskih pogodb, kar je seveda izjemna vsota, ki se utegne v prihodnjem letu še povečati. Prav zato je vprašanje, kako bodo pri F1 zagovarjali dejstvo, da gre za energetsko zelo potratno dejavnost (rudarjenje kriptovalut namreč zahteva ogromne količine električne energije), Formula 1 pa želi v naslednjih letih postati energetsko in okoljsko vzdržna.
