KUBA in njen mobilni AVTOMOBILSKI MUZEJ na prostem

Ena od prvih stvari, ki jih opazite, ko vstopite v Havano, so pisani starodobni avtomobili, ki se vrstijo po ulicah glavnega mesta Kube. Klasični avtomobili so prav tako kubanska ikona kot to velja za njihove cigare, rum in Che Guevaro ter navdušenje turistov in domačinov. Toda zakaj ima Kuba toliko starih avtomobilov? Najbolje, da na kratko raziščemo zgodovino kubanske industrije starodobnih avtomobilov in zakaj so ti starodobniki na Kubi tako pomembni za njihovo kulturo.

Zgodba o starih klasičnih avtomobilih na Kubi je polna političnega in zgodovinskega pomena. Zaradi tega so njihovi klasični starodobniki čudovit dodatek urbani krajini Kube in njihov pomemben kulturni in v zadnjem času tudi turistični artefakt. In tudi zaradi tega sva se z ženo odločila, da prehod v leto 2023 doživiva na tem karibskem otoku, ki je ujet v socialistično ureditev in pomanjkanje, čeprav na drugi strani je Kuba morda ravno zaradi tega lepa in obiska vredna država. Ljudje se trudijo, da se turisti vrnejo, a tam čas teče drugače. A vrnimo se k avtom.

Kuba nikoli ni imela avtomobilske industrije, zato so se zanašali izključno na uvoz avtomobilov. Med kubansko-špansko-ameriško vojno je bil prvi avtomobil, ki je bil kadarkoli uvožen na Kubo, La Parisienne malo znanega francoskega proizvajalca leta 1898. Po prelomu stoletja pa so bile  glavni vir avtomobilov in delov ZDA. Do leta 1919 je bila Kuba največji latinskoameriški uvoznik ameriških avtomobilov in delov ter med državami z največjim številom vozil na prebivalca na svetu. Znameniti Ford T je bil vseprisoten na kubanskih ulicah, domačini so ga radi imenovali fotingo, kar pomeni kljukač. Tudi danes se vsakemu kubanskemu avtu, ki je umazan, reče fotingo.

V prvi polovici 20. stoletja je bila Kuba uporabljena kot testna cesta za številne ameriške proizvajalce avtomobilov, kar pomeni, da so bili ti avti pogosto na voljo prej na Kubi, preden so bili na voljo za kupce v ZDA. Podjetja, kot so Ford, Chevrolet, Cadillac, Chrysler in Pontiac ter Buick so pošiljala svoje najnovejše modele v najbolj južna pristanišča ZDA, tako da je tovor v Havano prispel v nekaj dneh.  Do leta 1956 je bilo na Kubi več kot 140.000 avtomobilov, od tega približno 90.000 na ulicah Havane.

Toda leta 1959 so kubanska revolucija in uvozni embargo ter začetek hladne vojne povzročili spremembo v otoški avtomobilski industriji. Ko so stari prijatelji postali sovražniki, je Fidel Castro uvedel embargo na uvoz ameriških in tujih avtomobilov, kar je pomenilo, da na otok ni smel več noben ameriški avtomobil. Embargo se je razširil celo na avtomobilske dele, kar je imelo resne posledice za kubanske lastnike teh avtov. Ker v državo niso prihajali novi avtomobili in ni bilo razpoložljivih delov za popravila, so se morali lastniki avtov odločiti: ali pustiti, da njihovi avti rjavijo v garaži ali drugje, ali pa da uporabijo tiste dele, ki so jih imeli na voljo in popravila opravijo sami.

Ker so lastniki potrebovali svoje avtomobile kot prevozno sredstvo ali preživljanje svojih družin, so morali postati mehaniki in ustvarjati inovativne načine vzdrževanja svojih avtomobilov, v kar se lahko vsakdo prepriča. Na žalost, ker niso imeli  ustreznih rezervnih delov zaradi znanih razlogov, so bili prisiljeni izvajati popravila in obnove z deli, pridobljenimi iz ruskih in kitajskih vozil, predvsem iz množice Lad, Volg in Geelyjev, ki so še danes na voljo. Na ulicah lahko vidimo paleto zakrpanih avtomobilov, pogosto pobarvanih v žive barve. Vendar pa ta premikajoči se muzej starodobnih avtomobilov na Kubi danes spominja na iznajdljivost in revolucionarni duh, ki živita na tej otoški državi.

Leta 2016 je Raul Castro, brat Fidela Castra, omilil potrebo po dovoljenju za nakup tujih avtomobilov in končno odpravil prepoved uvoza ameriških avtomobilov in delov. To je sicer pripeljalo do novih avtomobilov na kubanski cestah, čeprav jih ni toliko, kot bi pričakovali. Mnogi so se spraševali, spet drugi bali, ali bo to pomenil konec za klasične avtomobile na Kubi. A ni bojazni, kajti medtem ko je ljubezen Kubancev do starodobnih avtomobilov zakoreninjena v njihovi kulturi in je pomemben del njihove turistične industrije, obstaja še en razlog, zakaj bomo na Kubi tudi v prihodnje še videvali stare avtomobile in to je cena novih. Uvoz novih avtomobilov je še vedno zelo reguliran, zaradi cen pa so novi avtomobili za večino Kubancev nedostopni. Država ima še vedno monopol nad prodajo avtov, kar pomeni, da so cene visoke, bolje rečeno astronomske. Za primerjavo: Peugeot 508, ki običajno stane nekje 30.000 dolarjev, na Kubi stane neverjetnih 262.000 dolarjev!!! In ker povprečni Kubanec na mesec zasluži okrog 25 dolarjev, potem mi ni treba nadaljevati…

Pravijo, da ne moreš obiskati Havane, prestolnice Kube, ne da bi se na ogled odpravil v enem izmed številnih barvnih starodobnikov. Turisti danes dobesedno hitijo z rezervacijami za vožnjo s temi avti, največkrat s kabrioleti in si tako, v mislih vrnjeni v pretekli čas, ogledajo znamenitosti Havane. To sva z ženo storila tudi sama in se dobro uro po glavnem mestu Kube vozila v rdečem Pontiacu letnika 1952, pomeni v 70 let starem avtomobilu, v katerem pa pod pokrovom motorja ni hrumel izvirni osem valjni motor, temveč nekaj iz kakšnega kamiona ali pa ruskega avta. V notranjosti pa sem lahko na lastne oči videl dokaz o njihovi spretnosti in iznajdljivosti. A vse to ni v nobenem primeru vplivalo na vzdušje in občutke, ki jih doživiš v teh avtih.

Vozniki teh avtov, ki vas prevažajo po Havani, se trudijo na vse pretege, da vam je lepo, da uživate in izveste kaj novega in zanimivega, saj na ta način dobijo še kakšen dolar ali evro napitnine. Naju je v omenjenem rdečem Pontiacu prevažal Gabriel, ki je poleg lastne duhovitosti in simpatičnosti poskrbel tudi za bučno glasbeno kuliso karibskih ritmov in moderne glasbe, katere avtorji prihajajo iz Kube, kar je bila samo še češnja na vrhu torte doživetja. Nepozabno. Iz tega razloga naj povem, da kdorkoli ima namen obiskati Kubo in doživeti to izkušnjo v starodobnih avtomobilih, naj ne okleva. Povrhu pa bo užival še v kolonialistični in imperialistični arhitekturi, cigarah, rumu in koktajlih na čudovitih peščenih plažah.

Galerija starodobnikov na Kubi – foto: Bojan Vrbnjak