Kdo je to pričakoval? Verjetno vas ni malo, ki bi sedaj dejali: »Bilo je očitno, kajne?« Mercedes mora zdaj priznati, da je bil morda malce preveč evforičen glede svojega prehoda na elektromobilnost. Bodo s takšne vrste priznanji sledili tudi nekateri drugi proizvajalci? Predvsem v Evropi?
Na tiskovni konferenci o letnih rezultatih za leto 2023 je nemški proizvajalec premijskih vozil povedal, da si zdaj prizadeva doseči 50-odstotni delež priključnih hibridov in povsem električnih avtomobilov do leta 2030. V primerjavi s prvotnim načrtom gre za petletno zamudo. Avtomobilski proizvajalec je julija 2021 še vedno ocenjeval, da bodo do leta 2025 vozila PHEV in BEV predstavljala polovico celotne Mercedesove prodaje. Če nekoliko podrobneje spremljate trikrako zvezdo, se morda spomnite strategije “Ambition 2039“, ki je bila predstavljena pred nekaj leti. Eden od stavkov v izjemno obsežnem dokumentu je še posebej pritegnil pozornost različnih novinarjev: “Do konca tega desetletja želi Mercedes-Benz Cars postati popolnoma električni – kjer bodo tržne razmere to dopuščale.” Izjava je bila nekoliko nejasna, po drugi strani pa tudi dovolj jasna, da je obravnavala ambiciozne cilje podjetja na področju električnih vozil.
Mercedes v novem dokumentu za vlagatelje ocenjuje, da bodo hibridi in električni avtomobili v drugi polovici desetletja predstavljali “do 50 odstotkov“, vendar le, “če bodo to dopuščali tržni pogoji“. Avtomobilski proizvajalec še navaja, da se bo “lahko odzval na različne potrebe kupcev tudi do leta 2030“. Seveda lahko rečemo tudi, da bodo avtomobili z motorji z notranjim izgorevanjem na svetovne trge prihajali še čez deset let ali več. Medtem je moral tudi izvršni direktor Ola Källenius priznati, da so avtomobili z običajnim pogonom še vedno temelj denarnega toka podjetja. Za televizijo Bloomberg je povedal, da je do izenačitve stroškov med avtomobili z notranjim izgorevanjem in električnimi avtomobili “še veliko let“.
Predstavitev vlagateljem je pokazala, da se proizvodni stroški električnih avtomobilov v tem desetletju ne bodo znižali na raven avtomobilov z notranjim izgorevanjem. In to kljub dejstvu, da se bo proizvodnja bencinskih in dizelskih motorjev verjetno podražila takoj, ko bo začel veljati standard Euro 7. Mercedes je lani dobavil 401.943 priključnih hibridov in popolnoma električnih avtomobilov, kar je 20,5 odstotka več kot leto prej. Prodaja PHEV se je zmanjšala za 12,5 odstotka na 161.275 enot, medtem ko se je prodaja električnih vozil povečala za 61,3 odstotka na 240.668 enot. Elektrificirani avtomobili so predstavljali 19,7 odstotka celotnega obsega (v primerjavi s 16,3 odstotka leta 2022). Cilj za leto 2024 je delež med 19 in 21 odstotki.
Poglejmo malo naprej: nova platforma MMA je bila razvita predvsem za električne avtomobile, vendar še vedno podpira uporabo motorjev z notranjim izgorevanjem. Bila bo osnova za vsaj štiri modele, ki so že potrjeni v časovnem načrtu izdelkov: CLA, CLA Shooting Brake in GLB. To osnovo bo najverjetneje uporabljal tudi že močno napovedani “mali G“, mlajši brat legendarnega razreda G. Popolnoma električni modeli naj bi po WLTP dosegli do 750 kilometrov dosega in omogočali polnjenje s hitrostjo do 300 kW. To pomeni, da je mogoče 400 kilometrov dosega napolniti v 15 minutah. Mercedes obljublja tudi dvosmerno polnjenje. Odvisno od modela in različice naj bi bila moč med dobrimi 200 in 540 KM.
