Električna vozila so na Zahodu predraga. To vemo mi, to vedo trgovci in to vedo tudi proizvajalci avtomobilov. Celo najbolj dostopni modeli so še vedno cenovno manj ugodni od enakovrednega avtomobila z notranjim izgorevanjem, čeprav zahodne avtomobilske znamke navdušeno govorijo o tem, kako bo njihova naslednja generacija platform za električna vozila prinesla električno tehnologijo na ceste za več tisoč dolarjev manj, kot stane zdaj. Toda glede na nedavne novice kitajskega avtomobilskega proizvajalca BYD se zdi, da so vse to le prazne marnje.
BYD je naredil še eno smelo potezo v cenovni vojni na Kitajskem in znižal ceno svojega najcenejšega električnega vozila, modela Seagull, za 5 odstotkov, s čimer je njegova maloprodajna cena padla na samo 8.870 evrov. Ne, pri tej ceni nismo spregledali enke spreda, saj bo BYD kitajskim kupcem res prodal povsem nov električni avtomobil za manj kot 9 tisoč evrov, poroča Reuters. Medtem se Stellantis navdušuje nad možnostjo, da bo svoj Citroen e-C3 in njegov prihodnji Fiatov ekvivalent na trg poslal za 21 tisoč evrov, VW pa pripravlja ID.2 za 25.000 evrov.
Stvari so videti enako klavrne, če pogledamo na ceno avtomobila Seagull, ki znaša 9.700 dolarjev, v kontekstu cen avtomobilov v ZDA. Najcenejše električno vozilo v Ameriki, Nissan Leaf s 40 kWh, stane 28.140 dolarjev, celo najcenejši avtomobil katere koli vrste, stari Mitsubishi Mirage, ki je po dimenzijah podoben BYD-ju, pa stane 16.695 dolarjev.
Res je, da večina Američanov verjetno ne bi želela kupiti Seagulla s 75 KM, tako kot večina ne želi Mirageja, vendar ga bo želelo veliko voznikov v Evropi in drugih delih sveta, pri čemer jim ne bo mar, da je baterija majhna (30 kWh) ali da uporablja manj eksotično natrijevo-ionsko tehnologijo. Bolj jih bo zanimal dejanski uporabni doseg, ki bo večji od 240 km.
Če si BYD lahko privošči prodajo električnega vozila za manj kot 10 tisoč dolarjev, si lahko privošči, da močno spodkoplje ceno zahodnih tekmecev pri prodaji avtomobilov, ki jih tako ne bo mogoče zavrniti zaradi premajhnosti, počasnosti, premajhne moči ali slabe opreme. Ali lahko zahodni proizvajalci avtomobilov res konkurirajo ali so sodobni ekvivalent britanske industrije motociklov iz leta 1968, ki je trenutno na višku, vendar bo kmalu padla v spektakularnem slogu?