Uvedba carin je posledica preiskave Evropske komisije, ki je pokazala, da kitajski proizvajalci električnih avtomobilov prejemajo nepoštene subvencije. To ogroža evropsko avtomobilsko industrijo.
Višina carin se razlikuje glede na proizvajalca. Najnižjo carino (17,4%) bo plačal kitajski velikan BYD, medtem ko bo SAIC moral plačati najvišjo carino (37,6%). Za ostale proizvajalce iz Kitajske bo carina znašala 20,8% oziroma 37,6%, odvisno od tega, ali so sodelovali v preiskavi Komisije.
Nemčija se je na uvedbo carin odzvala mešano. Nekateri proizvajalci avtomobilov menijo, da so carine potrebne za zaščito delovnih mest v Evropi. Drugi pa opozarjajo, da bodo carine podražile električne avtomobile in s tem zmanjšale povpraševanje.
Ukrepi bodo vplivali tudi na slovenski trg. Cene kitajskih električnih avtomobilov se bodo predvidoma zvišale, kar bo vplivalo na povpraševanje in prodajo. Kaj bo dolgoročni vpliv teh ukrepov, še ni jasno. V tem času bosta Evropska komisija in Kitajska nadaljevali pogajanja o rešitvi, ki bi bila skladna s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Ukrepi so prizadeli tudi nemške avtomobilske znamke, ki v EU uvažajo lastne električne avtomobile iz Kitajske. Nemško avtomobilsko združenje VDA carinam ostro nasprotuje, saj meni, da bodo upočasnile prehod na elektromobilnost. Vendar pa mnogi strokovnjaki opozarjajo, da so carine nujne za zaščito evropske industrije in delovnih mest.
Kitajska svojim proizvajalcem avtomobilov vsako leto nameni okrog 200 milijard evrov subvencij, kar jim daje veliko konkurenčno prednost. Kitajske znamke so v zadnjih letih hitro osvajale trg električnih avtomobilov v EU in njihov tržni delež že dosega 8%.
Kitajska je zagrozila s povračilnimi carinami na uvoz evropskega blaga, vendar se lahko obe strani dogovorita za odpravo carin, če bosta dosegli dogovor o zmanjšanju subvencij za kitajske proizvajalce avtomobilov.