Za podaljšan vikend nam je uspelo sesti za volan prenovljenega Renaulta Capturja, za maksimalni izkoristek časa pa smo se odpravili na manjši potep od Goričkega do Lendave.
Captur že takoj od svojega izida leta 2013 uspeva šarmirati slovenska srca, saj je ta poleg že dobro uveljavljenega Clia postal prava prodajna uspešnica. Leta 2024 je na slovenskih prodajnih lestvicah dosegel laskavo tretje mesto s kar 1.604 registracijami, vendar je njegov starejši, a manjši brat Clio dosegel prvo mesto s kar 2.299 registracijami. Lani je Captur v svoji drugi generaciji doživel prenovo, ki prinaša nov obraz, drugače nastavljeno vzmetenje in tehnične rešitve, kar smo na našem relativno kratkem izletu tudi uspeli preizkusiti.
Naš nedeljski krog se začne na že dobro poznani regionalni cesti od Ormoža do Ljutomera, ki se je z leti izkazala za precej dober test avtomobilskega vzmetenja. Captur je še zmeraj izrazito mehak in posledično udoben na tovrstnih cestah, čeprav kratke neravnine blaži nekoliko ostro, vendar tudi to zaradi prijetno mehkih in udobnih sedežev ostane precej dobro skrito, zato ni niti približno moteče. Od Ljutomera do prve postojanke, Gradu Grad, nas loči še dobrih 40 km, ki so mi kljub relativni bližini doma popolnoma neznani. Kot se izkaže, je Captur za takšne primere zelo dober sopotnik, saj se v prenovljeni različici ponaša z infozabavnim vmesnikom, ki je nadgrajen z Googlom. Navigacija je v zadnjem desetletju v avtomobilih postala skorajda ne več omembe vredna stalnica, vendar je Capturjeve vgrajene Googlove zemljevide enostavno treba pohvaliti. Vmesnik je popolnoma enak kot tisti na naših mobilnih napravah, zato je zadeva zelo pregledna in enostavna za uporabo. Če ste povezani s svojim Google računom, si tudi zapomni iskanja iz vaše mobilne naprave, kar vam lahko v več primerih omogoči, da dlje časa obdržite pogled na cesti.


Prva postojanka je bila na Gradu Grad, ki spada med najobsežnejše fevdalne komplekse v Sloveniji. Skozi stoletja je pripadal templarjem, plemiškim rodbinam in bil prizorišče zgodovinskih bitk. Danes gosti Krajinski park Goričko, poročno dvorano, muzejske zbirke ter delavnice domačih obrti. Ker smo tja prispeli še pred odprtjem, žal nismo imeli možnosti ogleda, hkrati pa je pomanjkanje gneče pomenilo, da je Captur pred samim gradom lahko nemoteno poziral pred kamero.





Pot smo nadaljevali proti Lendavskim goricam, do tja pa je Goričko postreglo s prelepimi cestami – kot nalašč za preizkus vozne dinamike Capturja. Da, drži, vozna dinamika ni prav visoko na seznamu želja večine Capturjevih kupcev, vendar lahko takšne ceste v povezavi z Renaultovimi trditvami o izboljšani vozni dinamiki privedejo le do testa dinamike. Avto se v zavojih sicer precej nagiba, vendar ga hkrati ne sili iz zavoja, kar daje vozniku dodaten občutek varnosti. Krmilni mehanizem je prijetno obtežen in dovolj natančen, v načinu Sport pa se ta še dodatno utrdi in postane nekoliko bolj neposreden. Pri takšni vožnji, ko boste včasih za kakšen kilometer prekoračili omejitev, bo avto seveda zaradi evropske zakonodaje začel piskati, Renault pa je to elegantno rešil s programabilno tipko My Safety Perso, s katero lahko voznik z dvakratnim pritiskom fizičnega stikala izklopi vse asistenčne sisteme, ki ga motijo. Renault, pohvalno.


Na našem izletu tudi motor ni razočaral, pravzaprav ravno nasprotno. Testni primerek je poganjal 1,3-litrski štirivaljnik, ki preko 6-stopenjskega ročnega menjalnika pošilja moč na sprednji par koles. Motor je prožen, tih in prijetno poskočen. Pozitivno nas je presenetila njegova naklonjenost do nizkih motornih obratov, saj pri le 1.600 vrt./min niti malo ne “jamra”, to pa boste v umirjeni vožnji zelo cenili. Tudi ko je naložen s štirimi odraslimi, je še zmeraj dovolj močan. Vredno je poudariti, da tudi tisti na zadnji klopi niso nič godrnjali. Na našem potepu je skupna poraba znašala 7,1 l/100 km, kar je solidna številka glede na našo ne najbolj varčno vožnjo po Goričkem.

















Za zadnjo postojanko smo izbrali stolp Vinarium v Lendavskih goricah oziroma, drugače povedano, pomurski Eifflov stolp. Ob stolpu smo si vzeli trenutek za kavo in uživali v razgledu na vinorodno pokrajino. Čeprav se zaradi muhastega vremena nismo povzpeli nanj, smo lahko vseh njegovih 53,3 metra višine občudovali kar s spodnje perspektive.


Captur se je izkazal kot zelo racionalen avtomobil. S svojim prijetnim motorjem, udobno vožnjo, dobro prostornostjo in uporabniku prijazno tehnologijo je hitro dokazal, zakaj je pri nas v Sloveniji tako priljubljen. Vstopna cena za motor TCe 140 in paket opreme Techno znaša 25.490 €, testnemu primerku s bogato dodatno opremo pa cena naraste na 28.720 €. Vstopnica v svet Capturja je lahko tudi cenejša, saj je osnovni model s TCe 90 motorizacijo na voljo že za 21.790 €.