Ko Slovenci pomislimo na otoke, naše misli najprej odtavajo proti Hrvaški, tisti pravi patrioti pa pomislijo na Blejski otok. Praktično nihče pa ne pomisli na otok, ki smo ga tokrat obiskali z novo Teslo Model Y.
Do pozabljenega slovenskega otoka smo se tokrat odpravili z Long Range različico prenovljene Tesle Model Y. Še pred nekaj leti bi bil izlet z električnim avtomobilom prava misija nemogoče, saj so takratni električni avtomobili bili zaradi slabega dosega, počasnega polnjenja in praktično neobstoječe infrastrukture uporabni predvsem za kratke mestne relacije. Tokrat pa smo se od doma z mirno vestjo odpravili z zgolj 50 % napolnjeno baterijo.
Do Kostanjevice na Krki smo se zapeljali po avtocesti A4/E59 v smeri Zagreba in jo zapustili na zadnjem izvozu v Sloveniji, in sicer za Rogatec, kjer je bila naša prva postojanka. Naša Tesla se na avtocesti izkaže odlično – udobna in prostorna notranjost ter izvrstno zvočno zatesnjena kabina poskrbijo za res umirjeno vožnjo, poraba pa se ne dvigne nad 17 kWh na sto kilometrov, torej tudi doseg ne bo drastično padel. Avtopilot, ki je že dobro desetletje eden najbolj znanih Teslinih funkcij, pa danes v svetu naprednih radarskih sistemov deluje le povprečno. V zavojih skozi Žetale je Tesla dobila priložnost pokazati svojo bolj dinamično plat. Res je, da Model Y ni športnik in se niti ne trudi biti, a kljub temu vozniku omogoča razmeroma samozavestno vožnjo po zavitih haloških cestah, čeprav je občutek na volanu nekoliko preveč sintetičen, da bi bila vožnja zares uživaška. Prav tako bi si želeli nekoliko bolje uravnoteženo podvozje.
Po neštetih zavojih skozi Haloze in številnih nepopolnostih na cesti smo prispeli do naše prve postojanke – dvorca Strmol v Rogatcu. Tega ne smemo zamešati z gradom Strmol v Cerkljah na Gorenjskem. Dvorec Strmol, ki se v zapisih prvič omenja leta 1436, je sprva služil kot obrambni stolp, ki so ga grofje Celjski podelili Jakobu Strmolskemu. V 16. stoletju so ob stolpu prizidali še en trakt in celoten kompleks obdali z obzidjem in stolpiči, a so jih v 17. stoletju porušili ter jih zamenjali z nizko zidano ograjo. Po obnovi, ki je bila zaključena leta 2003 pa ima dvorec z raznimi koncerti in gledališkimi prizori še zmeraj svoj utrip, vendar v sodobnejši preobleki. Če ste bolj umirjen tip, si pa lahko privoščite kavo v Grajski kavarni.









Ker nas je čakal še dolg dan z obilico destinacij, kilometrov in morda celo polnjenja, smo kavo tokrat preskočili in se odpravili do naslednje destinacije – Podčetrtka. Čeprav bi v avgustovski vročini dobro del skok v vodo v tamkajšnjih termah, zaradi katerih v Podčetrtku v tem času v letu mrgoli turistov, smo raje izbrali nekoliko manj zdravo opcijo in skočili na hiter obisk v tamkajšnjo čokoladnico, ki je le nekaj metrov stran od samostana Olimje, ki ga bomo še obiskali. Čokoladnica Olimje je družinsko podjetje, ki je obnovilo tradicijo svojih pradedov, ki so že pred prvo svetovno vojno delovali na Dunaju. Danes ponujajo širok izbor ročno izdelanih pralinejev, figur, čokoladnih tablic, bombonjer in še bi lahko naštevali. Pravzaprav vsak, ki ima v sebi vsaj odtenek sladkosneda, bo našel nekaj zase.



Po nekaj sto zaužitih kilokalorijah čokolade je bilo potrebno nadaljevati z nekoliko bolj zdravim tonom. K sreči ima čokoladnica ravno pravega soseda za to – govorimo seveda o že prej omenjenem samostanu Olimje. Če greste od čokoladnice peš do samostana, vas potka vodi mimo botaničnega vrta s preko 200 različnimi vrstami zelišč. Botanični vrt je del stare lekarne, ki je najstarejša v Sloveniji in med najstarejšimi v Evropi. V lekarni v Olimju so že leta 1663, ko so se v samostan naselili patri pavlinci, začeli sistematično proučevati zdravilna zelišča. Zdravilne rože in zelišča so gojili, jih nabirali in iz njih pripravljali zdravila vse do leta 1782, ko je cesar Jožef II. razpustil pavlinski red in izgnal patre iz Olimja. Zeliščarska tradicija v tem samostanu je bila obsojena na propad, vendar so jo redovniki minoriti s prihodom leta 1990 postavili nazaj na noge. Tudi danes se v stari lekarni prodajajo najrazličnejša zdravilna zelišča.
Lekarna je pravzaprav del samostana, ki je bil sprva grad, kateri je v 11. stoletju pripadal pilšteinskim grofom. Skozi leta je – kot večina gradov pri nas – menjal več lastnikov, največji pečat na samem gradu pa je leta 1550 pustil gospod Tattenbach, ki je poslopje uredil v renesančnem slogu. Dobrih sto let zatem je poslopje kupil zagrebški protonotar Ivan Zakmardy, ki ga je leta 1663 podaril hrvaškim pavlincem. Kot smo prej že omenili, se je tistega leta v Olimju začela tudi pridelava zdravilnih zelišč, v svojem 120-letnem bivanju na gradu pa so ga pavlinci pravzaprav spremenili v samostan, kot ga poznamo še danes. V zadnjih letih je Olimje napredovalo iz nepoznanega zaselka v enega od najbolj obiskanih krajev v Sloveniji, predvsem po zaslugi Term Olimje.









Preden spoznamo še zadnjo destinacijo, velja nekaj besed nameniti še avtomobilu, ki nas je peljal na izlet. Gre za prenovljeno Teslo Model Y, ki smo jo tokrat na testu gostili v Long Range različici v kombinaciji z zadnjim pogonom, kar je kombinacija, ki ponuja največji doseg izmed vseh aktualnih Modelov Y. Na zadnji osi se torej nahaja elektromotor, ki proizvede 250 kW moči, elektrone pa srka iz baterije neto kapacitete 75 kWh. Podobno kot je veljalo pred prenovo, velja tudi sedaj – Tesla Model Y ni športnik, kar pravzaprav lahko pohvalimo, saj je udobje avtomobila kljub pretežno čvrstemu podvozju na visoki ravni. Udobno izkušnjo še dodatno dopolnjujeta izjemno minimalistična in digitalizirana notranjost, ki navdušuje z izbranimi materiali, kakovostjo izdelave in udobnimi sedeži. Model Y k dinamiki torej niti ne vabi, niti voznik med vožnjo ne bo čutil čustev, po katerih ljubitelji avtomobilov tako zelo hrepenimo, ampak bo voznika in potnike od točke A do točke B pripeljal na udoben, miren in celo varčen način. Kar je točno to, kar za večino voznikov tudi šteje.
Pa smo prišli do konca našega izleta, kjer smo obiskali slovenski otok, ki ga mnogi sploh ne poznajo. Govorimo o Kostanjevici na Krki, ki ni le najmanjše mesto v Sloveniji, ampak tudi edino, katerega središče stoji na otoku. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je otok po definiciji »del kopnega sveta, obdan z vodo«, kar pomeni, da je središče Kostanjevice na Krki res otok, saj ga iz vseh smeri obdaja reka Krka. Otok sicer ni naraven, ampak so ga umetno ustvarili z namenom varovanja. Kostanjevica na Krki, ali nemško Landstrass, je bila vseskozi zgodovino edino mesto na Slovenskem, ki ni bilo obdano z obzidjem, in se je glede svoje obrambe moralo zanašati le na lego na otoku. V času našega obiska je bilo v samem mestu zelo mirno in tiho, v času pusta pa mesto prevzamejo predstavniki Etnološkega društva Prforcenhaus, ki mesto zavrtijo v tradicionalno, večdnevno pustno rajanje – Šelmarijo, ki je praznik vseh Kostanjevičanov. Mi smo v času obiska sicer mir izkoristili za fotografiranje naše testne Tesle in za sprehod po srednjeveškem mestu, tisti, ki pa ste bolj adrenalinske sorte, pa lahko otok obkrožite s tradicionalnim lesenim čolnom, modernejšim supom ali pa okoli celo zaplavate.










Kot smo že na samem začetku prispevka omenili, smo se na pot odpravili s 50 % polno baterijo. Po dobrih 150 km dolgi poti smo v Kostanjevici na Krki v bateriji imeli le še za 20 % energije, kar je ravno prava raven napolnjenosti, da na bližnjem Teslinem Superchargerju v Krškem preverimo hitrosti polnjenja. Baterija je do prihoda na polnilnico bila ustrezno kondicionirana, polnilnica pa je bila prazna, kar torej predstavlja popolne pogoje, da Model Y pokaže, da se res lahko od 20 do 80 % napolni v 18 minutah, kot to navajajo pri Tesli. No, vsaj v teoriji. Praksa pa je pokazala nekoliko drugačne številke. Kljub idealnim pogojem obljubljenih 18 minut nismo dosegli, ampak je skupen čas polnjenja od 20 do 80 % znašal točno pol ure, kar seveda ni slab rezultat, je pa še vedno bistveno več, kot navajajo pri Tesli.
Tesla je polna, počil je lonec in pravljice je konec, bi rekli. Za nami je bil dolg, a izjemno pester dan, poln zanimivosti. Čeprav je »oprsje« naše male kokoši pogosto spregledano med ostalimi destinacijami, ki jih ponuja Gorenjska ali pa Primorje, smo na našem izletu neizmerno uživali in ga priporočamo vsakomur, ki želi sproščen in poučen enodnevni izlet po Sloveniji. Tesla pa se je – kot tudi ostale dni našega testnega obdobja – ponovno izkazala kot izjemno uporaben in udoben potovalnik, s katerim se z mirno vestjo lahko na izlet odpravite z baterijo, ki je napolnjena le do polovice.