Vemo, kako je: tu še malo optimizirati, tam iztisniti še zadnjo konjsko moč. Toda BMW zdaj iz M2 izvleče več zmogljivosti, ne da bi sploh posegel v vrstni šestvaljnik. M Performance Track Kit sicer ne spreminja 3,0-litrskega biturba, vendar naj bi številne modifikacije poskrbele za dragocene sekunde na Track Days.
Pri modificiranem BMW M2 seveda takoj v oči padeta prednji splitter in zadnji spojler. Oba aerodinamična elementa sta ročno nastavljiva. Zadnji spojler se v »Race Mode« lahko premakne za 50 milimetrov nazaj in je nastavljiv v dveh položajih. Spremenljivi spojler se lahko umakne in v »Street Mode« ustreza predpisom o prometni homologaciji.
Pri modificiranem BMW M2 seveda takoj v oči padeta prednji splitter in zadnji spojler. Oba aerodinamična elementa sta ročno nastavljiva. Zadnji spojler se v »Race Mode« lahko premakne za 50 milimetrov nazaj in je nastavljiv v dveh položajih. Spremenljivi spojler se lahko umakne in v »Street Mode« ustreza predpisom o prometni homologaciji.
BMW ni popolnoma na novo razvil zadnjega krilca v obliki labodjega vratu. Izvira neposredno iz dirkalnih vozil M4 GT4 in M3 GT3, vendar ima zdaj vgrajeno tretjo zavorno luč. Zakaj je bilo to potrebno, bavarski proizvajalec ne pojasnjuje – navsezadnje je M2 že imel eno, da bi izpolnil predpis EU iz leta 1998. Možno je, da je krilo zakrivalo prvotno zavorno luč na zgornjem robu zadnjega stekla in jo je bilo zato treba prestaviti, da se zagotovi vidljivost.
Dve veliki aerodinamični nadgradnji pa znatno povečata zmogljivost, ne da bi bilo treba posegati v motor. Sprednji splitter zagotavlja boljši pritisk na sprednjo os, ogromni spojler (t. i. labodji vrat) na zadku pa glede na značilnosti proge zagotavlja večji pritisk na zadnjo os. Vendar M Performance Track Kit ne skrbi le za aerodinamiko divjega kupejevskega modela serije 2. Tudi podvozje je bilo prilagojeno potrebam dirkališča.
BMW govori o prvi nastavitvi blažilnikov za motorni šport za vozilo, ki je homologirano za vožnjo po cestah. M2 ima štirikratno nastavljivo blaženje vleka in tlaka ter nastavljive podporne ležaje. V primerjavi s serijskim vozilom se višina vozila lahko zniža za do 20 milimetrov. Aerodinamični razvoj vseh komponent je potekal v BMW-jevem vetrovniku. Jörg Weidinger, rekordni voznik in BMW M inženir za razvoj podvozja, je poskrbel za celotno nastavitev.
Zabava na dirkališču stane 23.500 evrov brez davkov in stroškov montaže. Paket vključuje tudi nenastavljive difuzorje na kolotekih in zračni vod pod predhodnim hladilnikom motorja. Tržni zagon je načrtovan za julij. Vzporedno s Track Kitom je za M2 CS na voljo tudi izpušni sistem. Na voljo je v katalogu M Performance Parts, serijskemu šestvaljniku daje močnejši zvok in prihrani okoli 8 kilogramov teže. Nove končne cevi iz ogljika in titana poskrbijo za ustrezen videz zadka. Cena znaša 8.343 evrov. Seveda tudi v tem primeru vgradnja ni vključena v ceno.
Za tiste, ki iščejo zmogljivo dirkalno vozilo, je M2 Racing na voljo za 98.000 evrov. Na cesti pa s tem vozilom ne smete več voziti. Obremenjeni model zamenja S58 z manjšim 2,0-litrskim štirivaljnim motorjem B48. BMW to utemeljuje s tem, da so dirkalne serije večinoma razdeljene po razredih, zato večji motor ni nujno potreben. Lažji štirivaljni motor poleg tega zmanjša obremenitev komponent in omogoča uporabo več serijskih delov, kar naj bi znižalo stroške vzdrževanja.
Za tiste, ki redno vozijo svoj M2 po dirkališčih, vendar tudi v vsakdanjem življenju ne želijo odreči občutku motošporta in precej posebnemu videzu, je radikalni Track-Kit zagotovo prava izbira. A ne pozabite, da morate po vožnji spet spraviti sprednji splitter nazaj, sicer lahko na državnih cestah pride do težav z dirkalno upravo.
