Pirelli tudi letos ekipam za posamezno dirko izbere tri zmesi gum – odvisno od karakteristike steze in pridobljenih podatkov iz predhodnih sezon -, med katerimi se dirkači odločijo za število določenih kompletov posamezne zmesi. Dejansko ekipe oziroma dirkači izbirajo le med predpisanimi zmesmi.
Obstajala je ideja, da naj bi ekipe same individualno izbirale med petimi obstoječimi zmesmi. A Pirelli ter FIA nista bila za ta predlog. Renault pa gre v pogledu gum in nepredvidljivosti še korak dlje. Pirelli in FIA naj odpravita barvne oznake gum. Torej brez rdeče, rumene, bele barve, itd. Potem bodo inženirji še bolj tavali v temi. In to bi lahko dirkam samo dobro delo, pa meni na primer tudi kolega Michael Schmidt iz portala auto motor und sport.
O tej temi, da slabše so priprave na dirko, toliko je le-ta boljša, je bilo povedanih že veliko besed. To smo nazadnje videli tudi na Hungaroringu, kjer se ekipe v petek, v času prvih dveh prostih treningov, niso ravno navozile. Simulacij na dolge razdalje je bilo le za vzorec. Nemalo ekip je na Madžarskem prvič uporabilo trdo zmes gum in nihče ni imel oprijemljivih podatkov, kako dolgo zdržijo na dirki. Takoj smo imeli kar nekaj različnih strategij. Kajti nepreračunljivost se ustvari le na podlagi večje ponudbe in z manj informacij.
Spomnimo se predloga ekipe Racing Point, ki govori o tem, da naj bi Pirelli za vse dirke nudil vseh pet zmesi svojih gum. In ekipe bi se potem individualno odločale, kako bodo sestavile 13 kompletov gum, ki jih imajo na razpolago – na posameznega dirkača seveda. Vsi dirkači morajo dirko pričeti s kompletom gum, s katerim so se kvalificirali. Tudi po desetem mestu. Zato pa na dirki ne bi bilo več nobenih predpisov. Vsak se lahko sam odloči, ali bo na postanek zavil enkrat, dvakrat ali trikrat – ali pa sploh ne. Racing Point predlaga tudi, da naj se odpravi ta nesmisel z obvezno uporabo dveh zmesi.
Renault pa ta predlog ekipe Racing Point nadgrajuje. Alan Permane predlaga, da se gume ne bi več barvno označevale. Tako nihče ne bi vedel o taktiki druge ekipe. Moštva dejansko ne bi več mogla izdelati izračunov za neposredne tekmece. Vzemimo primer Valtterija Bottasa iz letošnje dirke v Silverstoneu. Dirko je pričel na srednji zmesi, po postanku v boksih je ponovno obul srednjo zmes, kar je pomenilo, da je moral še na en postanek. Če tekmeci tega ne bi vedeli, potem ne bi mogli taktično dirkati. Gledalci pa bi do konca dirke špekulirali, ali bodo gume zdržale in katere komplete še ima v garaži.
Kolega Schmidt – in tukaj ni edini – je prepričan, da se bi takoj našli nasprotniki, ki bi trdili, da so brez barvnih oznak na gumah izgubljeni. In roko na srce, Formula 1 brez oznak na gumah ni nekaj novega. Do leta 2006 sploh nismo vedeli, kaj to sploh je. To se je uvedlo leta 2007 z monopolom enega dobavitelja.
Sicer pa iz tega ne bi bilo potrebno delati velike skrivnosti. Pirelli bi lahko takoj po koncu dirke objavil seznam, kdo je kdaj dirkal s katero zmesjo gum. Potem bi analize po dirki pridobile na teži.