Kraljevi razred motošporta se strumno pomika novemu rekordu naproti. Če se bo slika prve polovice letošnje sezone ponovila tudi od dirke za VN Belgije, ki je na sporedu po poletnem premoru, potem bo sezona 2019 imela najmanj okvar v zgodovini Formule 1. Na prvih 12 dirkah smo beležili le 11 odstopov, povezanih s tehničnimi težavami. To pomeni 0,92 odstopa na dirko.
Tudi v primerjavi z zadnjimi tremi leti se opaža masiven upad odstopov. Da ne govorimo o obdobju 70-ih, 80-ih in 90-ih let. Leto 1987 je bilo z 12,1 okvarami na dirko najslabše leto v Grand Prix zgodovini. Leta 2018 je bilo na 21-ih dirkah 45 tehničnih okvar. To je pomenilo 2,14 okvare na dirko. Leta 2017 je bilo 60 okvar na 20-ih dirkah, torej tri na posamezno dirko. Leta 2016 je bilo nekoliko bolje, beležilo se je 52 odstopov na 21-ih dirkah sezone.
V letošnji sezoni je sedem ekip od skupaj desetih prevozilo več kot 90 odstotkov vseh možnih kilometrov. Današnja zanesljivost je zares osupljiva, tako da bi lahko skoraj govorili o serijskem standardu. Toda za šport je to vse prej kot dobro, kajti manjka ta faktor presenečenja. V preteklih časih tudi na dolgočasnih dirkah nikoli ni bilo sigurno, da se vendarle ne bi kaj zgodilo. Danes to vemo.
Zanesljivost je rezultat daljnovidnega dizajna, visoke kvalitete v proizvodnji, dobre analize napak in dosledne kontrole kvalitete. Tudi tukaj velja formula, da kdor ima več denarja, ta je na boljši strani. V statistiki okvar obstaja jasna razlika v polju Formule 1. Tri vrhunske ekipe so imele na prvih dvanajstih dirkah letošnje sezone samo eno tehnično okvaro. Preostalih sedem ekip pa deset. Brez odstopa zaradi tehnične okvare so letos še ekipe Mercedes, Ferrari, Williams, Alfa Romeo, Toro Rosso in Racing Point.
Najbolj izrazito je izboljšanje kvalitete pri ekipi Red Bull. Moštvo iz Milton Keynesa je bilo znano po hitrih dirkalnikih, ki pa so bili tudi dovzetni za okvare. Leta 2018 so pri Red Bullu našteli devet okvar, leto poprej jih je bilo osem. Letos pa samo ena in sicer v Bakuju, kjer je Pierru Gaslyu počila pogonska gred. Pri Red Bullu so krivdo pripisali neugodnim vibracijam pri vožnji čez robnike.
Športni direktor Red Bulla Helmut Marko pove: “Izboljšanje kvalitete je bil jasen cilj za naše inženirje. V lanskem letu smo beležili preveč odstopov.” Spomnimo se, da so pri Red Bullu rade volje Črnega Petra porinili nekdanjemu motornemu partnerju Renault. Vendar pa v preteklosti ni bil vedno Renault kriv za njihove odstope. Obstajale so okvare na sklopki, menjalniku ali električnih sistemih. Max Verstappen izda, da je bil za okvare v področju šasije neposredno odgovoren tudi motorni partner.
“Danes lahko na testnih mizah vozimo veliko dlje in bolj intenzivno kot prej. To nam dovoljuje, da vse komponente testiramo na limitu,” tako mladi Nizozemec. Skrivnost je v tem, da Honda na testnih mizah preizkuša večje število motorjev, ki lahko vozijo z večjo zmogljivostjo pod kar se da realnimi pogoji. “Honda ima tudi več testnih miz. Na japonskem imajo testne priprave za vse možne komponente,” pa izda Christian Horner, šef ekipe Red Bull.
Vendar pa je največja dragocenost ekipe tako imenovana VTT testna miza (Virtual Test Track), ki se nahaja v Milton Keynesu. Na tej pripravi se lahko noč in dan preizkuša celoten dirkalnik z motorjem, menjalnikom, šasijo in hlajenje – in to na vseh stezah. Red Bull lahko svojo testno mizo v naravni velikosti celo neposredno poveže s svojim simulatorjem. Pomeni, da dirkalnik, ki je je v sosednjem prostoru, naredi to, kar mu dirkač narekuje v simulatorju. To pa pri Mercedesu in Ferrariju ni mogoče.
Samo tri vrhunske ekipe Formule 1 imajo eno od teh VTT naprav. In strošek, za to tehnično zverino? Najmanj 15 milijonov evrov, odprto navzgor. Pri ekipi Renault premišljujejo, da si do leta 2021 prava tako omislijo ta tehnični čudež. Kajti če želijo držati korak z vrhunskimi moštvi, je to skorajda nujno potrebno. Verjetno ni slučaj, da se Renault in njegov partner McLaren v statistiki zanesljivosti nahajata na osmem in devetem mestu. Obe ekipi imata skupaj v lasti sedem od enajstih odstopov zaradi tehnike v letošnji sezoni. Omenjena VTT testna miza v povezavi s povečano kvaliteto praktično nadomesti prava testiranja. Ferrari je na začetku novega tisočletja v Fioranu in Mugellu na letos odpeljal tudi do 70.000 kilometrov. To danes ni več dovoljeno, toda na testnih mizah pa ni limita.
Manjša zasebna moštva bodo večno lovila ta zaostanek. Andy Green, tehnični šef ekipe Racing Point, samo z obžalovanjem gleda na to situacijo. “Te VTT testne mize predstavljajo ogromno prednost, ki bo tovarniškim ekipam ostala za vedno. Za nas ne bi bilo smiselno nabaviti takšno napravo, saj ne bi imeli dovolj motorjev za testiranje.”
