Lewis Hamilton je pri svojem šestem naslovu nenehno omenjal Laudo in poudarjal, kako pomemben je bil zanj Avstrijec, kako poseben. Bil je prijatelj, zaradi česar je Lewisa smrt Nikija Laude zelo prizadela. Ne nazadnje je bil Lauda, ki je umrl 20. maja 2019 v starosti 70 let, tisti, ki je Hamiltona pripeljal v Mercedes kot naslednika Michaela Schumacherja in v praksi Britancu položil rdečo preprogo do Olimpa Formule 1. Z dominantno srebrno puščico je Hamilton osvojil pet naslovov prvaka in jih ima sedaj že šest.
Pri tem pa je bil njun odnos na začetku nekoliko težaven. Hamilton je namreč sovražil, če so stari in izkušeni junaki oznanjali svoja mnenja o mladih dirkačih. Lauda je že takrat govoril brez dlake na jeziku. “Moj prvi spomin je ta, da Niki ni imel ravno dobrega mnenja o meni. Takrat sem to zelo sovražil. Če stari, dirkači podajajo mnenje o aktualni generaciji dirkačev. Takšen ne želim biti. Zelo je enostavno kritizirati mlade dirkače,” tako Hamilton. In potem nenadoma pokliče še ta Lauda. “In nenadoma sem bil v položaju, v katerem sem moral sprejeti pomembno odločitev v svojem življenju, in potem je na telefonu še ta Niki, ki me sprašuje, ali bi želel dirkati za Mercedes. Priznati moram, da sem bil prevzet, saj me je poklical trikratni svetovni prvak, na drugi strani pa nisem vedel, ali mu lahko zaupam. In še posebej ne po telefonu.“
Toda potem so se stvari spojile, dva možakarja sta se srečala in na koncu je prišlo do pravega prijateljstva. “Brez njegove podpore mi mogoče nikoli ne bi uspelo priti v to ekipo. In tudi ekipa ne bi dosegla tega uspeha brez njegovega sodelovanja,” prizna Hamilton. Kajti Lauda je imel korajžo, da gre do uprave Mercedesa in da iz njih izvleče maksimum za ekipo, tako Hamilton. “Bil je most med menoj in upravo.” Kajti Lauda je bil tudi sam dirkač in zaradi tega mu ni bilo težko se postaviti v vlogo Hamiltona in se zanj tudi zavzeti.
Ti pred smrtjo Laude, je bil Hamilton še zadnjič ob njegovi postelji v bolnišnici. “To je bil zares zelo težak trenutek. Bil je pravi šok, videti prijatelja v postelji z vsemi temi cevkami. To sem poznal od moje tete, ki je umrla za rakom. Vendar je to vsakič šok. Pri Nikiju si lahko videl njegov buden duh, toda njegova volja je bila po dolgem boju vse bolj šibka. Pogrešam pogovore z njim, branje njegovih sporočil. Še vedno jih imam mnogo na svojem telefonu in občasno si jih tudi ogledam. Zame je bil velika opora. Zaradi tega ga zares pogrešam.”