V devetdesetih je s svojo znamko Tommy Hilfiger že bil sponzor Ferrariju, po Irvinovem prehodu v rdeče moštvo je pri njem lobiral tudi drugi Eddie, alfa in omega ekipe Jordan Grand Prix, a do dogovora med kanadskim milijarderjem in irskim mojstrom preživetja v F1 vseeno ni prišlo.
Dvajset let kasneje je Lawrence Stroll še vedno v formuli 1 in to s svojo lastno ekipo in s svojim sinom za volanom enega od dirkalnikov. Dobro je, da ljudje s strastjo do F1 vanjo tudi vlagajo – nenazadnje je prav Strollov denar Williamsu pred leti pomagal prebroditi vsaj nekaj težav, brez Lawrencea Strolla pa bi po propadu Force Indie najverjetneje imeli le devet ekip.
Racing Point, ki je rezultat zadnje zgodbe, se bo v prihodnji sezoni preimenoval v Aston Martin. Prevzem angleškega butičnega proizvajalca športnih avtomobilov je za ambicioznega in marketinško prekaljenega Kanadčana v naprej preračunana poteza. Navsezadnje gre za moža, ki je znal vedno znova dokazati, kako je mogoče izvleči maksimum iz posamezne blagovne znamke.
Nekoč je bil na čelu Ralph Laurena, nato je skupaj s hongkonškim poslovnežem Silasom Choujem iz znamke Tommy Hilfiger naredil globalno zgodbo o uspehu, kasneje pa s pomočjo svojega investicijskega podjetja Sportswear Holdings v portfelj znamk dodal še znamko Michael Kors. Ko je leta 2014 prodal svoj delež v omenjenem podjetju, je bilo le-to vredno že 15 milijard dolarjev.
Nekaj denarja, ki ga je dobil zanj, je porabil za svoje konjičke. Nekaj dobesedno, saj ima v lasti eno najatraktivnejših kolekcij Ferrarijev na svetu, za nameček pa je kupil še dirkališče Mont-Tremblant. Njegov nakup deleža v Aston Martinu lahko torej razumemo predvsem kot premeteno in strateško poslovno potezo in manj kot nakup iz strasti, saj je na ta način našel pravo rešitev, ki bi lahko bila dobitna kombinacija za Strollov posel in ekipo v F1.
Sedanji Racing Point je bila vedno ekipa, ki je kljub skromnemu in nezanesljivemu finančnemu zaledju vedno znova pozitivno presenečala s svojimi rezultati. Od leta 1991 so med prvimi šestimi konstruktorji končali kar šestnajstkrat, prihodnost pod okriljem znamke, kot je Aston Martin, pa daje ekipi možnost, da napreduje v rezultatskem in poslovnem smislu.
Navsezadnje je po strmem padcu delnic Aston Martina Lawrence Stroll delež v podjetju kupil tako rekoč za drobiž (kar 200 mililijonov dolarjev seveda ni), če upoštevamo dejstvo, da je v zadnjem letu zaradi slabših poslovnih rezultatov delnica podjetja izgubila 70 odstotkov svoje vrednosti.
