Ko se je začelo špekulirati o tem, da bi se lahko Toto Wolff pridružil svojemu prijatelju Lawrencu Strollu pri Aston Martinu, se je pričelo z raziskovanjem resničnosti in ozadja teh navedb. A to nikogar, ki se ukvarjamo s poročanjem o Formuli 1, ni ustavilo, da te špekulacije ne predstavimo v javnosti.
Lahko smo 99-odstotno prepričani, da ko se bo letošnja sezona pričela, Toto Wolff ne bo več šef ekipe Mercedes.
Kljub vsemu smo očitno bili vsi v zmoti, ko smo bili mnenja, da naj bi Lawrence Stroll prijatelju Wolffu poslal ponudbo, da se mu pridruži v Aston Martinu. Dejansko je bilo obratno. Toto Wolff je bil namreč tisti, ki je Strollu pisno ponudil, da v Aston Martin vstopi kot investitor. Ne kot vodilni član ekipe Formule 1, (spomnimo, da se bo Racing Point prihodnje leto preimenoval v Aston Martin F1), temveč kot investitor pri izdelovanju športnih avtomobilov.
Ko je bila zadeva objavljena, so nemški kolegi pri Motorsport.com Wolffa zaprosili, da se opredeli glede omenjene špekulacije. Kajti članka, da naj bi Toto Wolff zapustil Mercedes, ne objaviš kar tako, brez da bi obstajalo konkretno ozadje. In ko se je nazadnje še v kuhinjo govoric, čeprav je sam trdil, da je v to prepirčan, vključil še Bernie Ecclestone, je bil čas, da se odzove tudi sam Wolff, ki je kolegom iz omenjenega spletnega portala poslal jasen in kratek demanti: “Ne bom CEO Aston Martina. Lep pozdrav, Toto.”
Stvar je v tem, da je Avstrijec zanikal le eno stvar, ni pa druge, ki je v tem kontekstu veliko bolj pomembna – ali je Strollu res dal ponudbo za vstop v Aston Martin – kar naj bi storil skupaj s prijateljem Danyem Baharjem, ki je služboval pri Red Bullu (do leta 2007), Ferrariju (do leta 2009) in Lotusu (do leta 2012).
O tem, da bo Wolff zapustil Mercedes, v kar skoraj nihče več ne dvomi, je potrebno razloge iskati tudi na ravni koncerna Daimler. Čeprav sta Toto Wolff in nekdanji šef Daimlerja Dieter Zetsche imela zelo profesionalen odnos, kjer se je prav tako včasih iskrilo (sploh ko je bil potreben dodaten denar za ekipo Formule 1), sta na zunaj kazala večno prijateljstvo. Stvari so se med tem spremenile, saj je zdaj na čelu Daimlerja Ola Källenius in odnos med Švedom in Avstrijcem se že dlje časa opisuje kot problematičen. V zgodbi o Wolffu in Aston Martinu se pojavita dva pomembna dejavnika. Prvi je že nekaj časa trajajoča kriza v avtomobilski industriji, kjer je Daimler uvedel kar nekaj varčevalnih ukrepov. In tukaj se seveda povsem upravičeno postavi tudi vprašanje, kako kaže z ekipo Formule 1. Drugi dejavnik pa je ta, da Källenius ni veliki prijatelj oziroma pristaš Tota Wolffa.
In v povezavi omenjene dvojice je potrebno omeniti dva incidenta. Prvi je povezan z znamenito kravjo kupčijo med Ferrarijem in FIA-o, kar je ekipe, ki ne uporabljajo Ferrarijevih motorjev, spravilo na okope. Veličastnih sedem se je na varuhe pravil obrnilo s pisno zahtevo, da jim pojasni detajle tega tajnega dogovora. To se je zgodilo na iniciativo Mercedesa oziroma Tota Wolffa. A v Avstraliji smo bili priča klasičnemu obratu za 180-stopinj. Mercedes je izstopil iz uporniške skupine. Toda v resnici pa ni bil Wolff tisti, ki si je premislil, kajti Avstrijec bi zagotovo nadaljeval s pritiskom na FIA-o, temveč mu je to preko telefona ukazal šef Daimlerja Källenius, ki naj bi dosegel dogovor s šefom koncerna FIAT-Chrysler Johnom Elkannom, da se ta zadeva umiri v interesu športa. Kljub temu pa se je potrebno vprašati, kaj je Källeniusa vodilo do tega, da se kljub sumu goljufanja postavi v bran Ferrariju.
Drugi incident, ki se je prav tako zgodil v Avstraliji, pa je povezan z uvodno dirko sezone, ki je bila, kot vemo, odpovedana. Obstajala je debata, ali naj se dirka izvede ali ne. FIA in FOM sta odločitev o tem prenesla na ramena ekip, čeprav se je v tem trenutku že vedelo o drastičnih ukrepih, ki so se uvajali v Evropi in bi lahko to odločitev sprejeli sami. Na zadnjem sestanku med ekipami, organizatorjem in Formulo 1 so štiri ekipe glasovale proti, dve sta se vzdržali, štiri pa bi nastopile. Med slednje spadata obe ekipi Red Bulla, Racing Point in Mercedes. Nakar je Wolff znova prejel klic od Källeniusa, ki naj bi mu v zelo glasnem tonu sporočil, da bi bil nastop Mercedesa zelo neodgovorno početje. Tako je moral Wolff, proti svoji volji, znova spremeniti mnenje in mnogi vedo povedati, da je bil v Melbournu besen kot ris. Spričo tega Mercedesova izjava za javnost, v kateri navajajo razloge, zakaj ne želijo nastopiti na dirki, kaže povsem drugačno sliko, če upoštevamo, da je Wolff dejansko želel nastopiti.
To je seveda še dodaten indic, da se med Wolffom in Källeniusom pošteno iskri. In težko bi verjeli, da se bo partnerstvo med Avstrijcem in Mercedesom nadaljevalo po koncu letošnjega leta, ko šefu ekipe srebrnih puščic poteče pogodba. Tukaj je potrebno še v igro postaviti dejstvo, da tudi Mercedes še ni izrazil svojo pripravljenosti za angažma v kraljevem razredu motošporta po letu 2020. Spričo trenutne pandemije z novim koronavirusom in poglobljene krize v avtomobilski industriji, vsa ta zgodba pridobiva na verjetnosti in predvsem na odmevnosti.
Če potegnemo črto, se moramo na koncu vprašati dvoje: Ali Toto Wolff zapušča Mercedes zaradi spora s Källeniusom ali pa zaradi krize v avtomobilski branži, kjer se Mercedes boji tudi morebitnega kitajskega prevzema? In kaj bo z Lewisom Hamiltonom? Britanec je svojo prihodnost pri Mercedesu vedno pogojeval s Toto Wolffom. Če Wolffa ne bo več in če se za odhod iz Formule 1 odloči še Mercedes, potem bi se lahko šestkratni svetovni prvak res odpravil v Maranello.
Nekaj pa je gotovo: Lahko smo 99-odstotno prepričani, da ko se bo letošnja sezona pričela, Toto Wolff ne bo več šef ekipe Mercedes.