Za Alaina Prosta so bila njegova leta pri Ferrariju najverjetneje najbolj travmatična preizkušnja v njegovi slave polni karieri. Vse skupaj se je končalo s tem, da so Francoza dobesedno vrgli iz ekipe. Zgodba o njegovem prisilnem odhodu je dobro znana, manj pa znano, kaj vse se je dogajalo njegovi zamenjavi za zadnjo dirko leta 1991. Gianniju Morbidelliju so obilica smole in (čudna) pravila preprečila, da pod hudim pritiskom ni končal na stopničkah.
Prost je leta 1991 pri Ferrariju doživel bridko sezono brez ene same zmage, potem ko je tesno zgrešil naslov prvaka v sezoni 1990. McLaren in Williams sta bila enostavno korak in več pred Ferrarijem, temu se je pridružil še Benetton, saj je Nelson Piquet, ki se je sicer nameraval upokojiti, po zaslugi Nigela Mansella slednjemu privozil zmago v Kanadi.
Prost je na stopničkah končal le petkrat, leto poprej je slavil pet zmag. In potem si je Francoz po VN Japonske v Suzuki privoščil nekaj nezaslišanega in novinarjem povedal: »Dirkalnik se vozi kot pr**emani tovornjak.« Prost je govoril o izrabljenih amortizerjih, zaradi česar je bilo vrteti volan neverjetno težko. Njegove besede niso bile usmerjene v sam dirkalnik, ampak v občutek vožnje zaradi škode. Toda v Maranellu so (pre)hitro reagirali in ga odpustili pred zadnjo dirko v Adelaidu.
Francoz verjame, da so ga odpustili iz “političnih razlogov”, ker si je izven steze upal več, kot so bili v Maranellu vajeni od svojih dirkačev. Od takrat se šali, da so ga fantje, ki so ga odpustili, “sami bili odpuščeni dva tedna kasneje”. Ker je takratni trikratni svetovni prvak tako izpadel iz igre, se je Ferrari obrnil na svojega testnega voznika Giannija Morbidellija. Ta je Ferrarijeve motorje poznal že iz časa pri Minardiju. V tistem trenutku je bil na dopustu na otoku Man, ko mu je prijatelj in nekdanji šef ekipe Guido Forti prinesel novico o tem, da bo v Avstraliji zamenjal Alaina Prosta.
Morbidellijevi uspehi v italijanski Formuli 3 in evropskem pokalu Formule 3 v Misanu so pripeljal do triletne pogodbe v vlogi testnega voznika Ferrarija. Takrat je štel šele 23 let in pohvalil se je lahko z vsega 18 starti na dirkah Formule 1 za BMS Dallaro in Minardi, zato je bila dirka v Adelaidu zanj ne samo velika priložnost, temveč tudi izjemen psihični napor. Predstavljajte si, kakšen pritisk mora biti na italijanskem dirkaču, ki vozi za Ferrari.
“Že med testiranji sem lahko sodeloval z Alainom Prostom in Nigelom Mansellom, kar so bile sanje za mladega voznika,” pravi Morbidelli o svoji testni vlogi: “Prost je bil moj idol! In potem sem ga nekega dne v Ferrariju lahko zamenjal. Bil sem ravno v mojih zgodnjih dvajsetih. Takrat vozniki v F1 niso vstopali tako mladi kot danes, zato je bila to odlična izkušnja.”
“Ko sem izvedel, da bom vozil za Ferrari, so se mi na obrazu prikazale solze radostnice. Poklicali so me med dopustom, ko sem bil v Port Douglasu. Sporočili so mi, da bom vozil za Ferrari, ne za Minardi. To je bilo v torek zvečer ob 11. uri pred dirkaškim vikendom,” se sporočila spominja Gianni Morbitelli.
Morbidelli je lahko ves čas potovanja v Adelaide razmišljal o tem, kaj se mu bo zgodilo. Do trenutka, ko je prišel tja, vsega skupaj še vedno ni povsem razumel: “Hočejo, daa zamenjam Alaina Prosta, mojega najljubšega voznika? Člane moštva v boksih sem spraševal ali morda sanjam. Dirkalnik sem sicer dobro poznal in na kvalifikacijah sem se uvrstil na osmo mesto, takoj za Alesijem.”
Mladi Italijan ni storil praktično ničesar narobe v svoji edini dirki za Ferrari. Kljub groznim vremenskim razmeram na dan dirke je dirkalnik pripeljal do cilja, tudi zaradi svojega umirjenega načina vožnje. To je pomenilo, da si je prislužil svoje prve pol točke od osmih in pol, ki jih je na 67 startih dirk F1 zbral v svoji celotni karieri.
“V veliko pogledih zame ni bil ravno najsrečnejši dan za prvo dirko. Predvsem zaradi obupnega vremena,” pravi Morbidelli: “Deževalo je tako močno, da je ta VN Avstralije postala najkrajša dirka v zgodovini formule 1. Bilo je zelo nevarno, z veliko kontakti in nesrečami, saj steze praktično ni bilo mogoče videti.”
Po samo 16 krogih in nekaj silovitih nesrečah je bila dirka prekinjena in vodstvo tekmovanja se ni odločilo za ponoven start. Toda tista polovica točke za šesto mesto ne pove celotne zgodbe, ki bi se za Morbidellija razpletla popolnoma drugače, če bi odpeljali vsaj še en krog.
“Končal sem na tretjem mestu za Senno in Piquetom, a zaradi pravil rdeče zastave sem bil na koncu uvrščen na šesto,” se spominja Morbidelli: “Moralno sem bil tretji, vendar se moraš sprijazniti s tistim, kar ti daje življenje. Takrat in še danes mislim, da sem imel odlično službo, do katere sem čutil veliko strast in imel sem priložnost voziti za največjo ekipo na svetu. Mislim, da sem lahko zadovoljen. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi nehalo deževati in bi začeli znova. Mogoče bi se kot Jean (Alesi) zaletel v steno, če bi dirka trajala dva kroga dlje.”
Morbidelli je stopničke v Avstraliji vseeno osvojil štiri leta pozneje s Footworkom. “Čutil sem, da sem se maščeval stezi in da sva se pobotala,” se glede svoje usode v Adelaidu smeji Gianni: “Na nek način je bil tisti trenutek še veličastnejši, ker smo bili finančno v precej velikih težavah.”
