Felix WANKEL: V znamenju rotorja

Kompakten, z manj sestavnimi deli in mirnejšim tekom. Kljub številnim prednostim, ki jih ima Wanklov oziroma rotacijski motor, doslej ni uspel ogroziti konvencionalne zasnove s premočrtno gibajočim se batom.

Naj se vrti rotor ali ohišje?

Felix Wankel (1902-1988) ni končal niti srednje šole, bil je zagrizen nacist, ki so se ga zaradi preveč radikalnih nazorov odkrižali celo pri NSDAP, pa vendar se je podpisal pod enega najbolj zanimivih in razvpitih izumov na področju avtomobilizma, njegov izum pa še vedno velja za neizkoriščen potencial na področju motorjev z notranjim zgorevanjem. Kot številne iznajdbe prej in kasneje, se je tudi Wanklov motor izkazal za preveč kompleksnega v smislu serijske proizvodnje, še posebej v prvotni izvedbi s fiksnim rotorjem in vrtečim se ohišjem.

Felix Wankel (1902 – 1988)

Pri podjetju NSU so koncept obrnili, tako da je bilo fiksno ohišje, v njegovi notranjosti pa se je vrtel rotor, kar nikakor ni bilo povšeči izumitelju, ki je pri tem pripomnil: »Iz mojega dirkalnega konja so ustvarili živinče za delo na polju.« 

Wanklov ali rotacijski?

Pravzaprav gre za en in isti pogonski agregat, le da imajo pravice za uporabo imena Wanklov pri Volkswagnu, zato vsi ostali proizvajalci uporabljajo pojem rotacijski motor. Ob šestdesetletnici je prav, da se spomnimo nekaterih najbolj atraktivnih, znanih in zanimivih avtomobilov, ki jih je poganjal rotacijski oz. Wanklov motor.

NSU Wankel-Spider (1964-1967)

Na frankfurtskem salonu leta 1963 je bil NSU Wankel-Spider ena od glavnih atrakcij – prvi serijsko izdelan avtomobil z rotacijskim motorjem – med letoma 1964 in 1967 so prodali 2.375 primerkov, njihovi lastniki pa so postali tako rekoč poskusni zajci. Njihovo zadovoljstvo naj bi vodilo v prodajo licenc za pogonski agregat.

Mazda Cosmo Sport 110 S (1967-1972)

Prvi so zagrabili pri Mazdi, pravzaprav že leta 1961, izboljšali nekatere vitalne komponente, a nenehno naleteli na nove težave, predvsem z mazanjem motorja in tesnenjem zgorevalne komore. Kljub temu jim je v šestih letih uspelo na trg splaviti všečen kupe z dvoploščnim rotacijskim motorjem. Kljub velikemu zanimanju jim je v petih letih uspelo prodati vsega 1.500 primerkov, ki so danes izjemno cenjeni med ljubitelji starodobnikov, saj na trgu dosegajo cene krepko prek sto tisoč evrov.

NSU Ro 80 (1967-1977)

NSU Ro 80 je bržkone najbližje sinonimu za avtomobil z rotacijskim motorjem. Oblikovno dvajset let pred svojim časom, a zaradi tehničnih težav, povezanih predvsem z vzdržljivostjo pogonskega agregata in visoke cene, ni nikoli postal prodajna uspešnica. V desetih letih so pri NSU-ju izdelali 37.000 primerkov, a na koncu je bil prav Ro 80 tisti, ki je potopil tovarno NSU in jo spravil pod okrilje koncerna VAG. Prav v zvezi z modelom Ro 80 so prvič uporabili danes znameniti Audijev slogan »Prednost je v tehniki.«

Mazda R100 (1968-1975)

https://www.youtube.com/watch?v=6KfNpdtmfEw

Pri Mazdi so bili v šestdesetih prepričani, da bodo z rotacijskimi motorji lahko “opremili” celotno prodajno paleto. Poskus z modelom R100 jim je sicer dobro uspel, saj je le-ta zaradi nižje mase omogočal dinamično vožnjo, zato so ga veliko uporabljali tudi na rallyjih.

Citroen M35 (1969-1971) in Citroen GS Birotor (1973-1975)

Citroen je za časa svoje samostojnosti vsekakor veljal za eno bolj avantgardnih znamk, njihovo početje pa je bilo velikokrat nekonvencionalno. Rotacijski motor se je zato lepo podal željam in zahtevam francoske znamke, skupaj z NSU-jem so celo načrtovali skupno proizvodnjo omenjenih agregatov, a je na koncu ostalo le pri modelu M35, ki je ostal na nivoju eksperimentalnega vozila. Citroen GS Birotor z močnejšim dvoploščnim rotacijskim motorjem se ni “prijel” (prodali so samo 847 primerkov), pa še te je tovarna na koncu želela odkupiti, da ji ne bi bilo treba skrbeti za rezervne dele. Kljub temu se je ohranilo nekaj primerkov, ki danes na trgu veljajo lepe denarce.

Mazda RX-500 (1970) in Mercedes-Benz C 111 (1969/70)

Oba avtomobila sicer uradno nimata kaj prida skupnega, a ju druži značilna klinasta oblika sedemdesetih, dejstvo, da sta oba ostala na ravni prototipa in sta bila priljubljena predvsem kot igrači ter seveda sredinsko nameščen rotacijski motor.

Zanimivo je, da so pri Mercedesu koncept C 111, za katerega je vladalo veliko zanimanje, kasneje uporabili kot testno mulo za razvoj turbodizelskih agregatov.

Mazda RX-7 (1978-2002)

Pri Mazdi so z rotacijskimi motorji opremili praktično celotno družino modelov z oznako RX, a na Stari celini je največji pečat vseeno pustil model RX-7, ki so ga predstavili leta 1978. Prav takrat so izdelali tudi mililonti primerek z rotacijskim motorjem, posebej priljubljena pa je bila druga generacija modela RX-7, ki so je samo v ZDA prodali več kot 600.000.

Mazda 787B (1991)

Z dirkalnikom 787B z rotacijskim motorjem so pri Mazdi slavili svojo bržkone najpomembnejšo in največjo dirkaško zmago. Leta 1991 so Japonci z dirkaško zasedbo Weidler/Herbert/Gachot pokorili konkurenco na 24 ur Le Mansa in postali prvi japonski predstavnik z zmago na najpomembnejši vzdržljivostni dirki na svetu.

Mazda RX-8 (2003-2012)

Logično nadaljevanje družine RX, a za zdaj brez naslednika. Velik potencial pri Mazdi še vedno vidijo v uporabi rotacijskih motorjev v kombinaciji s tekočim vodikom, ki precej manj obremenjuje zgorevalno komoro kot bencin. 

Audi A1 e-tron (2012)

Pri Audiju so v osemdesetih sicer eksperimentirali z uporabo rotacijskih motorjev v modelu Audi 100 (navsezadnje je prav Audi naslednik podjetja NSU), a do serijske proizvodnje ni nikoli prišlo. Tudi Audi A1 e-tron z elektromotorjem in podaljševalnikom dosega v podobi rotacijskega motorja ni nikoli doživel serijske proizvodnje.

Mazda RX-Vision (2016)

Koncept, ki so ga pokazali na salonu v Tokiu, je napoved, da rotacijskega motorja pri Mazdi še niso odpisali. Na serijsko različico pa vseeno utegnemo še čakati kar nekaj časa.

spot_img

Več podobnih zgodb

PRIPOROČAMO