Od nekdaj se je pleskar iz Trzina zanimal za motošport in svoje želje po tekmovanju je uresničil v začetku 80-ih let, pri poznih 28-ih letih pa si je kupil svoj prvi dirkalni motor. Med leti 1984 in 1986 je Habat osvojil tri naslove jugoslovanskega prvaka v razredu 250 ccm in s tem tudi najvišje priznanje Avto-moto zveze Jugoslavije (AMZJ) v motošportu: Zlato čelado.
Vedno je strmel višje in višje, zato si je v letu 1987 zadal za mnoge neuresničljiv cilj , tekmovati na najvišjem nivoju svetovnega motociklizma. Pred njim na prostoru nekdanje Jugoslavije ni bilo še nikogar, ki bi si to drznil in zmogel. Mnogi niso verjeli vanj, a Habat se ni dal in na koncu je svoje “nore” sanje tudi uresničil.
Za njim je bogata in slikovita dirkaška kariera v najprestižnejšem razredu GP500, predhodniku današnjega razreda MotoGP, v letih 1987 in 1988. Knjiga ima 272 strani in opisuje zakulisje dirkanja in dogajanja v časih, ko so vrh svetovnega motociklizma krojili Wayne Gardner, Eddie Lawson, Randy Mamola in Wayne Rainey, tudi Jugoslavija pa je na Grobniku imela svojo veliko nagrado.
Razkrivamo zgodbe, ki so se dogajale za zaprtimi vrati dirkaškega paddocka, tudi jugoslovanskega. Ker se je njegova kariera odvijala v 80-ih letih prejšnjega stoletja, se knjiga dotika tudi takratne ureditve in načina življenja v socializmu, v t. i. vzhodnem bloku.
V naslednjih dneh pripravljamo tudi nagradno igro, v kateri bomo podelili izvod te izjemno zanimive knjige, ki skozi oči dirkača prikazuje takratne razmere v samem vrhu motošporta.
