V tem času se je priljubljenost tega športa – čeprav bi mnogo vedeli povedati, da gre danes bolj za šov – povečala in s tem se je povečalo tudi povpraševanje po izvedbi dirke Formule 1. Hkrati pa so vzpostavili tudi trajnostno strategijo, ki pravi, da naj bi bila Formula 1 od leta 2030 naprej CO2 nevtralna. Postavlja se vprašanje: Kako za vraga je to mogoče poenotiti?
Koledar dirk Formule 1 je vse večji
Liberty Media je od svojega prevzema Formule 1 vsako leto poskušala razširiti koledar ali ga narediti bolj raznolikega. V letošnji sezoni imamo rekordni koledar s kar 23 dirkami. Američani povečujejo koledar, ker je na ta način mogoče zaslužiti več denarja, drugi razlog pa je ta, ker priljubljenost športa tako raste, da se povečuje povpraševanje po več dirkah v različnih državah – predvsem tistih, ki so pripravljene plačati nerazumljivo visoke zneske pristojbin. Po besedah Stefana Domenicalija, prvega moža Formule 1, je zanimanja toliko, da bi zlahka lahko imeli koledar s 30 dirkami!?
Liberty Media nadaljuje z zahtevo in željo navijačev po več dirkah v Formuli 1, vendar se zdi, da je to v nasprotju s trajnostno strategijo, ki jo je Formula 1 sama uvedla leta 2019. Natrpan koledar ne povzroča le preutrujenosti in izčrpanosti članov ekip, v pogledu trajnosti povzroča predvsem veliko potovalnega časa in letov na dolge razdalje, kjer smo priča zares neumnim letom iz enega konca sveta prve dirke na drugi naslednje in potem spet nazaj na tretjo dirko. V strateškem poročilu Formula 1 navaja, da 20 odstotkov odpadnih emisij Formule 1 izvira iz dirkalnikov in tovarn, kjer so izdelani. Skoraj 73 odstotkov teh emisij pa prihaja iz potovanj cirkusa Formule 1.
Veliki krivec, imenovan potujoči cirkus Formule 1
Od teh več kot 70 odstotkov, gre 45 odstotkov na račun logistike materiala, ki ga je treba vsakič prenašati. Nadaljnjih 27,7 odstotkov emisij prihaja iz poslovnega prometa, ki poteka okrog najbolj potrebnih vidikov. Povečanje koledarja dirk Formule 1 in bolj trajnostna prihodnost v kraljevem razredu motošporta sta dve stezi, na kateri se nahaja Formula 1. In zdi se, da ti dve stezi peljeta ravno v nasprotni smeri.
Strokovnjaki Formule 1, novinarji in oblikovalci politike so ponudili številne rešitve. Na primer organiziranje dveh dirk na enem dirkališču je dobra rešitev za zmanjšanje potovalne razdalje in še vedno bi lahko imeli obsežen koledar. Priporočljivo je tudi ubrati bolj logično pot okoli sveta. Formula 1 v tem pogledu trdi, da o tem vedno dobro razmišlja, toda če pogledamo na letošnji koledar, lahko že v prvi četrtini opazimo posebno nelogično pot, ki poteka iz Savdske Arabije v Avstralijo, v Italijo, v ZDA in nazaj v Španijo.
Pomanjkanje prednosti strategije Formule 1
Glede na to, da je dobrih 70 odstotkov izpustov Formule 1 v tej veliki potovalni mrzlici, bi bilo pametno dati prednost njihovi strategiji. Dejansko se ta strategija trenutno dotika emisij potovalnih izpustov kot ene same krožne točke, ki se zdi enako pomembna kot dokument, ki je na voljo o emisijah avtomobilov, ki k emisijam prispeva le 0,7 odstotka.
To, da Formula 1 pazi na trajnost, je le dobra stvar, vendar se zdi, da sta vse večji koledar in želja, da se ta šport naredi bolj trajnosten, dve nezdružljivi stezi. Seveda tukaj ni govora o denarju, zasluženem z vsemi poslovnimi potovanji. Tudi to je nekaj, o čemer bi se morala Formula 1 odločiti na lastni vesti, ki ustreza njihovemu motu, da Formula 1 in svet postaneta bolj trajnostna.
Formula 1 in človekove pravice
Poleg trajnostne strategije Formule 1 je tukaj še en pomemben vidik in to so človekove pravice. Kajti vse več dirk je v deželah, kjer se človekove pravice teptajo z nogami, vendar so prireditelji pripravljeni na račun Liberty Medie plačevati ogromne zneske pristojbin. Na primer Savdska Arabija naj bi za posamezno dirko plačala celo 90 milijonov dolarjev na račun Formule 1, ki gostovanje v teh državah opravičuje z besedami, da želi pri njih doseči ali vsaj vzpodbuditi spremembe.
Tega se veljaki Formule 1 lotevajo z akcijami kot so “We Race As One” ter na željo Hamiltona “End Racism“. Toda dirke v teh spornih državah služijo le za en namen, ki se imenuje “sportswashing“, način, s katerim želijo države, v katerih so kršene človekove pravice, oprati svoje ime s svetovnimi dogodki, kar Formula 1 zagotovo tudi je. In vladarji teh držav nimajo težav s tem, da tistih pet minut pred dirko zatisnejo oči, da ne bi gledali dirkačev s slogani na majicah, klečanjem in drugimi lastnimi sporočili.
