Se še spomnite neverjetno čudovitega Maseratija Boomerang, ki ga je izdelal Giorgetto Giugiaro? Vaše srečne oči gledajo sodobno interpretacijo študije klina iz leta 1971, ki nosi ime „Peralta S“. Zasnoval jo je Giorgettov sin Fabrizio za mehiškega zbiratelja Carlosa Peralto.
In če vas zanima, da, tudi mi smo malce razočarani, ker ne sodeluje najboljši detektiv na svetu iz serije Brooklyn Nine-Nine. Na srečo je ta stvaritev še vedno čudovita. Linije še vedno kričijo „maksimalna oblika klina!!!“ in vaši čuti vas ne varajo – zgoraj je res popolna kupola. Zato so streha in vrata dvignjena kot celota. Težko bi bilo bolj dramatično.














Hvala bogu, da Peralte S zaradi njene ravnosti (in splošne lepote) ni mogoče zamenjati s Teslinim kibernetskim tovornjakom. Saj ne, da bi aluminijasta karoserija z videzom nerjavečega jekla in grdimi robovi na zadku vzbujala kakršen koli dvom. Drugi elementi avtomobila bolj spominjajo na klasične italijanske športne avtomobile. Na primer, zadek je dobil veliko Lamborghinijevega sloga. Seveda so še posebej presenetljiva obrabljena platišča originalnega Bumeranga.
Pod vso oblikovno veličino se skrivata podvozje in pogon vozila Maserati MC20. Zato obstaja veliko upanje, da Peralta S ne bo le videti božansko, temveč se bo tudi vozila tako. Sredinsko postavljen motor, pogon na zadnji kolesi in 630 KM iz 3,0-litrskega biturbo motorja Nettuno V6 so jasni pokazatelji tega. Zdi se, da se tehnično ni nič spremenilo, zato bi morale biti vozne vrednosti MC20 – od 0 do 100 km/h v 2,9 sekunde in največja hitrost 325 km/h – približno prave.





V notranjosti postane spet zelo zanimivo. Elegantni školjkasti sedeži in volan so delno prevlečeni z nenavadnim svetlečim srebrnim usnjem. V avtomobilu je svojo pot našel tudi majhen zaslon infozabavnega sistema. Žal pa reinterpretacija ne more niti približno konkurirati povsem nenavadni notranjosti izvirnika. Pa vendar je to vsekakor več kot uspešen poklon, se vam ne zdi?
„Peralta S ima značilen odnos 70. let in nima nič skupnega z današnjimi avtomobili,“ pravi Fabrizio Giugiaro. „Želel sem ga obogatiti s citati, slogovnimi elementi in aluzijami na oblike iz zgodovinske preteklosti – hkrati pa je to poklon mojemu očetu s sodobno interpretacijo volumnov bumeranga.“+