Nekoč je imel Audi za svoj model A6 TDI zelo domiselno reklamo. Lastnik avta je svoji ženi razlagal, kje so brisalci, kje se prižigajo luči, kje je ročica za smerokaz, nakar ga žena vpraša: Kje pa je rezervoar? Možakar se zamisli in si reče: Rezervoar? Hm, saj res, kje pa je rezervoar? Seveda se to navezovalo na veliki doseg tega Audija.
Toda dizelski motor počasi izginja s prizorišča. Tudi v Evropi, ki je bila nekoč zadnja trdnjava dizelskih motorjev, je povpraševanje v zadnjih letih padlo. Na vrhuncu v začetku leta 2010 so dizelski modeli predstavljali več kot 50 odstotkov prodaje novih avtomobilov – preden je zloglasni škandal skupine Volkswagen vse spremenil. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev ACEA se je do avgusta letos tržni delež novih avtomobilov skrčil na 8,3 odstotka.
Eden od razlogov za počasno umiranje dizelskih motorjev je, da vse več proizvajalcev te motorje umika iz programa, da bi s hibridnimi pogoni izpolnili vse strožje emisijske standarde. Kljub temu Škoda ostaja pri svojem priljubljenem TDI – med drugim v modelu Superb. Vodilna limuzina (tehnično hatchback) je zdaj celo postavila Guinnessov svetovni rekord, s čimer je še enkrat dokazala, da je dizel še vedno neprimerljivo učinkovitejši na dolgih potovanjih.
Miko Marczyk, evropski prvak v reliju iz leta 2025, je z vrhunskim modelom češke znamke prevozil 2 831 kilometrov, ne da bi enkrat natočil gorivo. Njegov avtomobil je bil standardni Superb, opremljen le s pnevmatikami z nizkim kotalnim uporom in nižjimi vzmetmi iz različice Sportline. Svetla višina je bila zmanjšana za 15 milimetrov, da bi se izboljšala aerodinamika – sicer pa je vse ostalo originalno.
Da bi povečal svoje možnosti za podiranje rekorda, je Marczyk do roba napolnil 66-litrski rezervoar svojega osebnega avtomobila. Kot je bilo pričakovati, je 29-letni Poljak z bencinom ravnal zelo previdno. Pot ga je vodila od poljskega Lodža prek Nemčije in Francije do Pariza, nato pa prek Nizozemske, Belgije in Nemčije nazaj na Poljsko – s povprečno hitrostjo približno 80 kilometrov na uro. Za nekoga, ki svojo Fabio RS Rally2 v službi uporablja do skrajnih meja, je bila to verjetno prava preizkušnja potrpežljivosti.
Vendar odličnih voznikov ne opredeljuje hitrost, temveč učinkovitost, odvisno od discipline. Superb je v povprečju porabil le 2,61 litra na 100 kilometrov, kar je bistveno bolje od uradne vrednosti 4,8 litra, ki jo je sporočila Škoda. Na odseku po Franciji mu je pomagal celo veter v hrbet, tako da je na 200 kilometrih porabil le 2,2 litra. V prid so mu igrala tudi „majhna“ 16-palčna kolesa in razmeroma nizka masa 1.590 kilogramov. Preizkušeni model je bil Superb s pogonom na sprednji kolesi in sedem-stopenjskim menjalnikom z dvojno sklopko, ki je bil dosledno gnan v načinu eko. Samoumevno je, da Marczyk ni izkoristil celotnega potenciala 2,0-litrskega motorja TDI s 150 KM in 360 njutonmetri navora.
Spremljevalno vozilo je vozilo nekaj kilometrov naprej in poročalo o razmerah v prometu – tako se je rally profesionalec lahko še posebej gladko izognil zaviranju in zavijanju. Prednost, ki je običajni vozniki verjetno ne smemo uživati. Kljub novemu rekordu želi Marczyk doseči še boljši rezultat. Njegov naslednji cilj je 3.000 kilometrov z enim rezervoarjem goriva. Verjame, da je to izvedljivo, saj je dosedanje potovanje vključevalo dolge vzpone, potoval pa je ponoči pri temperaturah okoli ledišča. Prav tako meni, da bi lahko z dizelskim gorivom višje kakovosti povečal svoje možnosti za doseganje meje 3.000 kilometrov. Kljub tej učinkovitosti skupina Volkswagen počasi opušča dizelske motorje. V manjših modelih, kot sta Polo in Fabia, so že zgodovina, v novi generaciji T-Roc-a pa so jih prav tako postopoma ukinili – ostali so na primer le v Golfu, Octaviji in večjih vozilih.
Do leta 2035 bodo zaradi predpisov o emisijah in voznih parkih ter načrtovane prepovedi emisij CO2 klasični motorji z notranjim izgorevanjem verjetno popolnoma izginili iz novih avtomobilov. Realno gledano je malo verjetno, da bi dizelski motorji v segmentu osebnih avtomobilov preživeli do sredine tridesetih let prejšnjega stoletja. Tudi električna vozila bodo imela vedno večji doseg. Na neki točki jih ne bo več mogel dohajati niti dizelski motor.
