TEST: MINI Aceman JCW E: Skriti as za rokavom

Aceman v Minijevi ponudbi tako cenovno kot po velikosti zapolnjuje vrzel med manjšim Cooperjem in večjim Countrymanom, tokrat pa smo ga preizkusili v najbolj potentni različici, ki bahavo nosi oznako nekdanje delavnice Johna Cooperja – JCW.

Osnovna cena: 46.250 €
Cena testnega vozila: 50.701 €

Mini je v svoji ne tako zelo davni zgodovini vrzel v ponudbi že poskušal zapolniti z modeloma Clubman in Paceman – za slednjega zaradi poraznih prodajnih številk morda niti ne poznate, Clubman pa je bil s strani ljubiteljev znamke deležen nekoliko več ljubezni, kar je bilo dovolj, da je dočakal svojo drugo generacijo, Mini pa je njegove tekoče trakove ustavil šele lansko leto. S tem se je na trgu znova pojavil prostor za Minija, ki ni tako zelo mini – in tako se je rodil Aceman, s katerim smo se tokrat imeli priložnost spoznati.

Za razliko od prejšnjih Minijevih poskusov v tem segmentu so inženirji pri Acemanu ubrali precej manj radikalen pristop, brez ponovnega izumljanja tople vode na področju vrat – s tem imamo v mislih krilna prtljažna vrata Clubmana in SUV/coupejevsko zasnovo Pacemana. Aceman namreč nima nič od omenjenega, a vendarle vizualno izstopa v Minijevi modelni paleti kot tudi med tako rekoč vsemi avtomobili na naših cestah – zlasti v črno-rdeči barvni kombinaciji našega testnega primerka. Kljub dejstvu, da je Aceman v osnovi precej oglat avtomobil, bo vseeno vizualno pustil vtis, da je zadeva precej dinamična – in videz tudi ne vara, a do tega še pridemo. Škatlasto osnovo dopolnjujejo tudi 19-palčna platišča, ki so ekskluzivna za JCW izvedenko Acemana, k celoti pa dodajo še dodaten športen vtis.

V notranjosti je zgodba podobna kot pri ostalih Minijevih modelih, a so tukaj nemško-kitajski-angleški inženirji vendarle naredili nekaj sprememb, zlasti na področju ergonomije. Najbolj očitna sprememba bo postala opazna že po prvem zapiranju oz. odpiranju vrat – Aceman ima namreč na vratnih oblogah nameščene velike, vertikalne »izbokline«, ki služijo kot ročaj za lažje odpiranje in zapiranje vrat. Precej všečna rešitev, ki notranjost prijetno popestri, nekoliko manj všečen pa je položaj samih kljuk za odpiranje vrat, ki so nameščene nekoliko prenizko (pod kolenom). Zmotil nas je tudi položaj projicirnega zaslona, ki informacij ne projicira v voznikovo vidno polje, temveč se informacije prikazujejo na vrhu armaturne plošče. A to so vendarle stvari, ki se jih človek že po nekaj dneh druženja privadi. Kot smo že pri Miniju vajeni, je notranjost polna zanimivih detajlov – vse od traku iz tkanine na volanskem obroču pa do retro stikala za vklop vozila.

Eden ključnih elementov notranjosti je seveda 8,4-palčni okrogli zaslon, preko katerega voznik upravlja s tako rekoč celotnim vozilom. Sam vmesnik zaradi ogromnega števila informacij sicer zahteva nekaj privajanja, a smo se tekom našega testa srečali z nekaj težavami z odzivnostjo. To nas je presenetilo, saj iz izkušenj vemo, da je procesorska enota v ostalih Minijevih modelih dovolj hitra, da do tovrstnih težav praviloma ne prihaja. Tukaj sicer lahko zamižimo na eno oko in predpostavimo, da je težava le v programski opremi in jo je možno odpraviti z posodobitvijo.

Aceman je prvi Minijev model, ki stoji na izključno električni platformi, s čemer si je v modelni paleti priboril poseben status. Za doseganje tega cilja so bavarsko-angleški inženirji združili moči z največjo velesilo na področju elektromobilnosti – Kitajsko. Kljub temu, da je vsak od naštetih narodov znan po svojih tehnoloških dosežkih, pa Aceman kot njihov plod vsaj na področju pogonskega sklopa ni tako zelo impresiven, kot bi pričakovali od vpletenih velikanov. 250 konjskih moči in 330 Nm navora sicer zvenita kot precej impresivna podatka za avtomobil, ki v dolžino meri nekaj manj kot štiri metre, a ko v račun upoštevamo še 1.725-kilogramsko maso avtomobila, kaj kmalu ugotovimo, da je Aceman JCW E sicer hiter stroj, a v nobenem pomenu besede ni brutalen. Da »razpustite vse konje«, je sicer potreben pritisk »boost« pedala na volanskem obroču, ki električni pastir pusti odprt za 10 sekund, takrat pa se bo Aceman do stotice izstrelil v 6,4 sekunde. Funkcijo »boost« je vselej enostavno in zabavno uporabiti, kar sta glavna razloga, zakaj sem jo tekom druženja uporabil večkrat, kot bi želel priznati.

Da bodo vsi konji lahko siti, pa skrbi baterijski sklop neto kapacitete 49,2 kWh, kar je za današnje razmere na trgu električnih avtomobilov precej skromen podatek. Optimisti bodo sicer rekli, da je Mini z majhno baterijo uspel doseči skupno maso vozila, ki ni ekstremno visoka, kar v bistvu drži, a pesimisti bodo rekli, da se s tem pojavi (pre)velik kompromis na področju dosega, kar pa, žal, tudi drži. Na testu smo namreč dosegli porabo okroglih dvajset kilovatnih ur na sto prevoženih kilometrov, kar zadostuje za slabih 250 km dosega – če se redno vozite po avtocesti ali pa ste po bednem dnevu v službi posvojili precej težko desno nogo, pa bo treba računati na dobrih 200 kilometrov. Razmeroma majhna baterija pa vendarle omogoča, da so kljub relativno šibkim močem polnjenja razmeroma majhen udarec prejele hitrosti polnjenja. Aceman se na enosmernem toku namreč polni z maksimalno hitrostjo 95 kW, kar je sicer precej malo za avtomobil v tem cenovnem razredu, a vendarle dovolj, da se od 20 do 80 odstotkov napolni v slabe pol ure. To je med drugim dosegljivo tudi zaradi presenetljivo ugodne krivulje polnilnih moči, saj se Aceman tudi pri 70-odstotni napolnjenosti baterije polni z 70 kW moči. Polnjenje na izmeničnem toku pa je z 11 kW moči povsem standardno.

Ker vendarle testiramo najbolj potentno različico Acemana, ki na več mestih po zunanjosti nosi karirasto zastavo z napisom »John Cooper Works«, je treba nekaj več besed nameniti tudi temu, kako se avto znajde tam, za kar je bil tudi narejen – v zavojih. In tukaj lahko pravzaprav lego na cesti le pohvalimo – čvrsto, športno vzmetenje v kombinaciji z nizkim težiščem poskrbi, da Aceman v zavoje vstopa izjemno samozavestno in lahkotno, brez vsakršnega nagibanja. Priznati moramo, da smo v zavojih z njim bolj uživali kot s Cooperjem, pa čeprav se tisti konzervativni avtomobilisti z menoj tukaj ne bodo strinjali. Kljub temu pa se izkaže, da je vsa moč, s katero Aceman razpolaga, precej velik zalogaj za prednjo os. V praksi se namreč (pre)pogosto dogaja, da je 330 Nm instantnega navora preprosto preveč za prednjo os, posledično nos avtomobila ob suverenem dodajanju plina močno poplesuje, vozniku pa volan vleče iz rok. K sreči pogonski sklop omogoča zelo zvezno doziranje moči, s čimer se lahko omenjeno poplesovanje močno omeji, a to zahteva precejšen košček vozniškega znanja. Sam volanski mehanizem je sicer natančen, a kljub temu bolj posreden od tistega v manjšem (in cenejšem) Cooperju, prav tako nudi manj povratnih informacij. Športnost pa pogosto terja svoj davek na področju udobja, kjer je tudi Aceman JCW E moral seči precej globoko v žep. Kaj kmalu se pokaže, da se v mestih ali pa tudi na slabših stranskih cestah podvozje zdi mnogo prečvrsto, neravnine pa se – zlasti tiste kratke zaporedne – v notranjost prenašajo nekoliko preveč neposredno.

Aceman je korak višje od Cooperja, zato mora biti od tega tudi bolj uporaben – in to tudi je, čeprav še zmeraj ne smemo pozabiti, da vendarle govorimo o Miniju. Prtljažnik je s svojimi 300 litri za 90 litrov večji od trivratnega in za 25 litrov večji od petvratnega Cooperja, pomaga pa tudi sorazmerno velika odprtina pravilne oblike, le nakladalni rob je (pre)visok. Na zadnji klopi prostora sicer ni na pretek niti za glavo niti za noge, a je situacija tam vendarle boljša kot v petvratnem Cooperju. Sam sem s svojimi precej velikimi stopali imel težave z vstopanjem in izstopanjem iz zadnje klopi, saj se zaradi kratkih zadnjih vrat vstopanje in izstopanje hitro spremeni v ne najbolj gledljivo gimnastično vajo.

Kristalno jasno je, da Aceman ni avtomobil za vsakogar. S svojim oglatim, a simpatičnim videzom in tipično minijevsko igrivo notranjostjo v kombinaciji z igrivimi voznimi lastnostmi se zdi kot nalašč za bolj ekstrovertirane osebe, ki si želijo avtomobil, ki bo sam po sebi izjava o njihovi osebnosti. Ali bo šel po podobnih stopinjah kot Paceman in Clubman, ki ju zamenjuje, bo povedal le čas, dejstvo pa ostaja, da je Aceman v različici JCW E presneto zmogljiv stroj, ki ima tudi svoje muhe. Ena izmed muh je tudi cena – pri našem testnem primerku z vso možno dodatno opremo cena naraste na 50.701 €, če zmorete brez nekaterih bombončkov našega testnega primerka, pa je lahko Aceman JCW E vaš tudi za 46.250 €.

TEHNIČNI PODATKI