Japonski kei segment je izgubil enega svojih najbolj prepoznavnih predstavnikov – Daihatsu Copna, ki je avtomobil z značajem, večjim od njegovih zunanjih mer.
Po več kot dvajsetih letih se Daihatsu Copen poslavlja s trga. Ta edinstveni mali kabriolet, ki je del priljubljenega japonskega segmenta kei car, bo svojo proizvodnjo zaključil avgusta 2026. A proizvajalec še ni zaprl vseh vrat za prihodnost – pri Daihatsuju pravijo, da preučujejo možnost razvoja tretje generacije, čeprav uradna odločitev še ni bila sprejeta. Copen je bil eden zadnjih preostalih modelov v razredu malih športnih avtomobilov, ki so nekoč vključevali tudi kultna modela Honda Beat in Suzuki Cappuccino.
Trenutna generacija Copna je v prodaji od leta 2014 in je s svojo majhno težo ter kompaktnimi merami znana kot izjemno igriv avtomobil. Poganja ga 0,66-litrski trivaljni turbo motor z močjo 63 konjskih moči, kar v kombinaciji z maso 850 kilogramov omogoča zabavno in lahkotno vožnjo. Na voljo je z brezstopenjskim CVT menjalnikom ali petstopenjskim ročnim, pri čemer najzmogljivejša različica GR Sport stane 2.567.400 japonskih jenov, oziroma dobrih 14.600 evrov.




Čeprav gre za majhen avtomobil, Copen ponuja značaj, ki presega svojo velikost. Z dolžino 3,4 metra naredi celo Mazdo MX-5 videti ogromno. Pred nekaj leti je Daihatsu predstavil konceptno različico z zadnjim pogonom in večjim motorjem, a ta nikoli ni dočakala serijske proizvodnje. Kljub temu Copen ostaja pomemben spomin na čas, ko so majhni, lahki avtomobili nudili izjemno vozno izkušnjo – brez potrebe po visoki moči. Danes, ko smo že globoko v dobi elektrifikacije, se to zdi skorajda nepredstavljivo.
V ozadju pa se v avtomobilski industriji odvijajo širše razprave. Renault in Stellantis si prizadevata za uvedbo evropskega ekvivalenta kei car segmenta, ki bi bil cenejši in manj zapleten zaradi milejših varnostnih zahtev. A tudi če bi EU kdaj sprejela tak razred vozil, bi bili ti skoraj zagotovo izključno električni. In prav zaradi tega bodo avtomobili, kot je bil Copen, ostali nekaj resnično posebnega – in vedno težje ponovljivega.






