Audi želi s svojim vstopom v F1 po vsem svetu vzbuditi veliko pozornosti. A ravno med Veliko nagrado ZDA je predsednik koncerna Gernot Döllner na volilnem odru ob boku Donalda Trumpa postal glavna udarna novica nemških medijev – in ne samo njih.
Pravzaprav bi moral ta vikend za velike naslove v medijih poskrbeti Nico Hülkenberg. Ali pa njegov moštveni kolega Gabriel Bortoleto. Konec koncev se nemški proizvajalec premijskih avtomobilov v Austinu šele drugič udeležuje dirke F1 v ZDA s svojo lastno tovarniško ekipo. Vendar je največ pozornosti pritegnil prav tisti, ki sploh ni bil na štartni liniji: direktor Audija Gernot Döllner.
Medtem ko sta se njegova dirkača v Teksasu borila za točke v svetovnem prvenstvu, je Döllner v ameriški zvezni državi Georgiji skupaj z Donaldom Trumpom predstavljal načrte za novo Audijevo tovarno. Naložba v višini štirih milijard dolarjev, okoli 4.500 delovnih mest, do 200.000 velikih SUV-jev na leto.
Problem je v tem, da ta napoved ni bila podana na kakšni resni gospodarski konferenci, ampak na predvolilnem shodu pred navdušenimi Trumpovimi privrženci. In to le nekaj dni pred ameriškimi vmesnimi volitvami. Ameriški predsednik je tako prejel predvolilno darilo, ki si ga skoraj ne bi mogel želeti: nemški avtomobilski koncern je napovedal milijardne naložbe v Ameriki. To je točno tisto, kar želi Trump doseči s svojo agresivno carinsko politiko.
Torej ravno Audi zdaj pluje v političnem zavetrju Donalda Trumpa. Pri tem pa si znamka s štirimi obroči pravzaprav želi po vsem svetu ponovno uveljaviti s svojo lastno tovarniško ekipo. Kot napreden koncern na področju mobilnosti, ki je dobro pripravljen na prihodnost. F1 je sinonim za športno pošteno tekmovanje, vrhunske tehnološke dosežke in mednarodno sodelovanje. V paddocku ni pomembno, od kod nekdo prihaja, ampak kaj zna.
In potem predsednik uprave iste blagovne znamke stoji na volilnem odru ob strani predsednika, ki mednarodne trgovinske odnose predstavlja kot boj za moč in s svojim vse bolj avtoritarnim načinom vladanja spodkopava temeljne demokratične vrednote. Seveda Audi potrebuje ZDA. Ameriški trg je pomemben, lastna tovarna pa je lahko glede na visoke uvozne dajatve ekonomsko smiselna. Vendar pa je med poslovanjem in tem, da se ponudiš za predvolilno inscenacijo, ogromna razlika.
Ta izjava deluje še posebej neprimerno, če upoštevamo razmere v Nemčiji. Medtem ko Döllner v Ameriki napoveduje nova delovna mesta, naj bi pri Audiju v Nemčiji do leta 2029 ukinili do 7.500 delovnih mest. V Neckarsulmu se zaposleni bojijo za svojo prihodnost. Njihov predsednik uprave pa se v Georgiji veseli slavja ob napovedi milijardne naložbe. Pri tem pa sploh še ni gotovo, da bo tovarna dejansko zgrajena: končna odobritev nadzornega sveta VW še ni bila podana.
Eno je gotovo: Audi vlaga ogromne vsote v F1, da se na mednarodni ravni predstavlja kot sodobna, napredna blagovna znamka. Prednost skozi tehnologijo, pravzaprav. A medtem ko so se Hülkenberg, Bortoleto in ostali v Austinu borili za točke v svetovnem prvenstvu, je njihov najvišji šef na političnem področju drvel naravnost v peščeno oviro. Korak nazaj zaradi pomanjkanja odločnosti.