Z ROADSTERJI do Gardskega jezera

Na poti v deželo naših zahodnih sosedov so ugotavljali, da njihova vozniška kultura še vedno ostaja na enakem nivoju, kot je bila tudi poprej, ustavili pa so se tudi pri cerkvici s pomenljivim imenom za današnje čase, Madonna della Corona. V nadaljevanju objavljamo njihov prispevek…

V soboto zjutraj nas je sicer ob pogledu skozi okno pričakala megla, vendar se je razkadila že, ko so se roadsterji pričeli zbirati na štartnem parkirišču. Kot da prinašajo sonce? Cesta nas je hitro popeljala skozi zahodno mejo, kjer smo po nekaj kilometrih že zapeljali z avtoceste.

Najprej smo se seveda okrepčali na pici v restavraciji Agli Angeli – Pizzeria Ristorantino. Eno uro pred postankom smo jih poklicali in jim povedali, da lahko pričakujejo dvajset lačnih ust. To bi bilo za vsako restavracijo precejšen logistični zalogaj. Njih to ni zmotilo, tako da je hrana, kljub razmeroma polni restavraciji kar hitro priromala na naše mize. Če vas pot kdaj zanese tja, toplo priporočamo obisk zgoraj omenjene restavracije!

Roadtrip smo nadaljevali po nam že znani cesti, ki se v mestecu Trento povzpne na goro Monte Bondone. Tam poteka gorsko-hitrostna dirka Trento-Bondone. Seveda nismo bili razočarani. Razgled zgoraj ponuja fantastična doživetja pa tudi temperature so bile po celem dnevu sončne vožnje kar prijetno hladne. Malo smo pohiteli do naše večerne postojanke v kraju Nago Torbole in odložili stvari v hotel, kjer smo zopet zaparkirali celo parkirišče, saj je karavana štela kar 10 roadsterjev.

Nekateri so šli na sprehod, drugi pa so se vrgli v jezero, ki ima za zdaj še kar prijetno temperaturo vode. Proti večeru smo ostali v hotelskem baru, ki je ponujal živahno druženje ob pivu in šiši. No, pogumnejši so zmazali tudi kak banana-split ? Zjutraj smo pred zajtrkom napravili par posnetkov na plaži potem pa odšli podkrepiti naše trebuščke, saj je bil pred nami dober del poti.

Prva tura je bila do kraja Malcesine kjer smo pili kavo in se sladkali ob sladoledu. Potem pa so nas ozke romantične cestice vodile preko hriba do naslednje postojanke. Ta je bila Santuario Madonna della Corona, v gorski klif vklesana cerkvica. Nas je še posebej presenetilo ime, tako, da smo tudi zmolili, da se sezona uspešno nadaljuje.

Izlet do ”zavetišča” je kar lepa vadba za telo, saj do tja poteka nešteto stopnic – navzdol. Ma je treba tudi priti nazaj Zaradi sieste smo pozno kosilo opravili kar na avtocesti in njihovi znameniti Autogrill postojanki. Ah, tudi Apollo piščančji zrezki so v redu, ko zagrabi lakota.

V Sloveniji nas je pričakala mokra cesta in vse je kazalo na to, da ste imeli grdo vreme? Saj kar malo sočustvujemo z vsemi, ki ste ostali doma. Ni pa nam žal, saj je bil to eden izmed lepših izletov z najboljšo družbo na svetu!

Načeloma bi zadnje besede namenili prihajajočemu izletu, vendar bo za to čas še v prihodnje. Tokrat lahko rečemo samo hvala vsem, ki pomagate so-ustvarjati to uspešno zgodbo še naprej in skrbite, da nam v Vaši družbi na izletih ni dolgčas! Pa lep večer.