Za športnega svetovalca Red Bulla Helmuta Marka obstaja cela vrsta stvari, ki bi jih sam spremenil. Manj telemetrije, enostavnejša pravila, več peščenih izletnih con.
Če Helmut Marko pogleda na stvari, ki mu v aktualni F1 niso všeč, potem je seznam prilično dolg. Od preveč podatkov in pretiranih predstav o varnosti pa vse do prelahko vodljivih dirkalnikov, ki od dirkačev ne zahtevajo veliko napora. Avstrijec vidi veliko problematičnih stvari, katere je pojasnil v zadnji oddaji na televiziji Servus TV.
Kot prvo je omenil preveč zapleteno tehnologijo. Marko dobro ve, da povprečnemu navijaču pojem MGU-K ne pomeni veliko. “Veliko o tem ne razumejo tudi inženirji in večina novinarjev.” Sicer je sama tehnika fascinantna, vendar pa zanj ni za vsakodnevno uporabo. “Da imamo kar dva hibridna sistema, tega v praksi ni mogoče uporabiti, ker je preveč obsežno. Potrebujemo okrog deset ljudi, da sploh zaženemo dirkalnik in da zadržimo v pogonu. Če bi povsem ugasnili telemetrijo, potem noben dirkalnik sploh ne bi vozil.”
Poleg tega imajo ekipa ogromno količino podatkov, tako da F1 danes dobesedno živi od preračunavanj. V nekaj minutah se lahko analizirajo krogi tekmecev, znotraj ekip pa inženirji to vedo že v nekaj sekundah. To pomeni, da se lahko dirkaču takoj sporoči, kako nekdo spelje ovinek, kdaj zavira in kdaj pospešuje.
“Tako je celotno polje skorajda kot nekakšna šola vožnje. Če si v preteklosti skozi določen ovinek pridobil prednost, si jo zadržal vsaj za eno dirko, dokler drugi niso ugotovili, da je tvoja linija hitrejša. Danes lahko to prednost pozabimo,” se jezi Marko.
In ker dirkalniki aktualne dobe tudi niso tako telesno utrudljivi kot nekoč – tako vsaj meni Lewis Hamilton -, je za novince veliko bolj enostavno upravljati F1. Najboljši primer za Marka je Nikita Masepin, sin ruskega mogotca, ki mu je oče plačal testiranje Mercedesovega dirkalnika. “Nič kaj uspešen dirkač F2 je v Barceloni testiral dirkalnik Mercedesa in je bil le za dve desetinki sekunde počasnejši od Valtterija Bottasa,” utemeljuje Marko.
Avstrijec bi si želel, da dirkalniki postanejo težje obvladljivi, omejil bi telemetrijo, prepovedal pa radijske zveze. “Potem bi imeli bistveno več odstopov in posledično s tem tudi bolj napete dirke, ki bi bile nepredvidljive. Prav tako pa ne bi tako hitro dosegli dirkaško niveliranje.”
Mimogrede odstopi: Tudi ta tema se nahaja na urniku Marka. Asfaltirane izletne cone so po njegovem mnenju rdeče preproge, kajti dirkači na teh izletnih conah niso več kaznovani. “V preteklosti si zapeljal v pesek, tam obtičal in dirka je bila zate končana. Razlika med zelo dobrim, dobrim in srednje dobrim dirkačem je danes razvodenela. In to ne bi smelo biti,” doda Marko.
Za Marka morajo dirkači znova postati junaki in pokazati, da nekdo zmore nekaj, kar drugi ne morejo. Gledalce je potrebno znova postaviti v fascinacijo in navdušenje. “Ne potrebujemo belih linij, kjer se ure in ure debatira o tem, ali jo je nekdo prevozil ali ne.” Avstrijec pa nasploh ne razume smisla teh vedno večjih izletnih con, ki poskrbijo še za eno slabost, to pa je, da se gledalce vedno bolj potiska od steze. “To so zame zelo pretirane predstave o varnosti. Dirkamo v Monaku, v Singapurju, kjer ni nobene igralne površine. Samo steza in ograja.”
V omenjeni oddaji je bil gost tudi prvi človek F1 Chase Carey, ki je lahko neposredno poslušal mnenje Marka. Američan pa v pogledu prihodnosti in novega pravilnika od sezone 2021 ni želel dati nobenih obljub. “Imamo seznam priporočil. Tukaj gre za več strani, kjer je zajeto od A do Ž. Seveda vsega ni mogoče uvesti,” tako Carey. Američan sicer ceni takšna prizadevanja, toda kaj se bo na koncu uvedlo, bo potrebno počakati. “Pridobiti moramo še več mnenj in predlogov. Vseeno ali gre za steze, pravilnik, radijsko zvezo ali karkoli stoji v pravilniku.” Na koncu se bo treba odločiti za pravo pot, še doda Carey.
