Bojan Vrbnjak
Kajti pretirano veliko se ni spremenilo. Hibridna tehnologija, ki je v Formulo 1 prišla leta 2014, je še vedno domena ene ekipe in to je Mercedes. Srebrne puščice tukaj še vedno nimajo dostojnega in resnega tekmeca, ki bi z njimi zdržal do konca sezone. Tako smo pač usojeni na to, da gledamo interni dvoboj znotraj nemškega koncerna, čeprav je bil tudi ta v zadnjih dveh letih vse prej kot dvoboj. Prej smo videvali solo pohod Lewisa Hamiltona, katerega je v zadnjih dveh letih v prvi polovici sezone za trenutek jezil Ferrari oziroma Sebastian Vettel.
Letošnja sezona je veliko obetala. Zimska testiranja v Barecloni so dajala upanje, da bo imel Mercedes končno pravega tekmeca po meri. Ferrari je kazal izjemno formo in mnogi so rdečim že svetovali, naj si pripravijo mesto v vitrini za novi pokal. Bil je že čas, kajti sušno obdobje traja že od leta 2007. Tudi Mercedes je, čeprav danes lahko rečemo bolj v smislu preusmerjanja vloge favorita, javno trdil, da je Ferrari glavni favorit, če že ne edini, za uvodno dirko v Avstraliji.
A glej ga zlomka. Nič od tega, nič od Ferrarijeve strašljive forme iz Barcelone, vse po starem. Kako je sezona potekala vemo, tukaj ni potrebno na veliko ponavljati. Zmage srebrnih so se nizale po tekočem traku, zelo pogosto dvojne. Ferrari in Red Bull sta bila, zelo žalostno vendar res, zgolj statista, katerima so srebrni dovoljevali, da se izmenjujeta na tretji stopnički zmagovalnega odra.
Vse je kazalo, da bo ta uničevalni stroj v srebrnem teptal vse pred seboj do zadnje dirke prvenstva. Seveda z zmagami, dvojnimi celo. Seveda za goreče pristaše srebrnih in predvsem Lewisa Hamiltona sanjska zadeva, za druge navijače in predvsem za navijače Formule 1 nasploh, ki niso tako goreče opredeljeni za določeno ekipo ali dirkača, pa pravi pogreb. Pa ne samo za slednje. Tudi televizijske postaje so po vsaki dirki javljale upad gledanosti, na tribunah je bilo vse manj gledalcev, družabna omrežja pa so gorela od negativnih komentarjev na račun tega dolgočasja, ki se ima za kraljico motošporta. Prireditelji so beležili izgube, veljaki Formule 1 pa so bili pošteno zamišljeni in so javnost pomirjali, da bo od leta 2021, ko nastopijo nova radikalna pravila, vse drugače, ve boljše.
Ko se je že menilo, da se bodo navijači Formule 1 raje preusmerili v gledanje kriketa in kolesarstva, kjer je bistveno več napetosti in razburljivosti, se je najprej zgodila Kanada. Ciljno črto je na presenečenje mnogih prvi prečkal rdeči dirkalnik in ne srebrni, a na koncu je vendarle zmaga šla v roke srebrnih. Seveda govorimo o Sebastianu Vettlu in njegovi kazni, ki je bila za večino pretirana in nerazumljiva. Spet jo je skupila Formula 1, tokrat so bili na udari komisarji dirk in varuhi pravil. Zdaj bomo poleg dolgočasja še imeli košarkarska pravila in dodeljevali osebne za vsak čuden pogled – tako nekako se je glasil skupen imenovalec kriti na družabnih omrežjih.
A očitno veljake Formule 1, varuhe pravil in tudi komisarje ni ganilo. Dirka v Franciji je bila dolgočasje na x-to potenco, spet so imeli komisarji svoj dan (vprašajte samo Daniela Ricciarda), na vrhu nič novega, spet zmaga srebrnih puščic in to dvojna, psi so znova lajali, karavana pa je šla mirno naprej. Vse do Avstrije.
Tam smo zaman na najvišji stopnički odra za zmagovalce iskali dirkača v srebrnem kombinezonu. Lahko smo si nadeli očala, uporabili daljnogled, periskop, vprašali Američane kaj vidijo na satelitski sliki, a na vrhu je stal nekdo v modrem. Tik ob njem kolega v rdečem in šele na tretjem mestu je skrušeno stal možic v srebrnem. In kakšen boj do zadnjega kroga med Verstappnom in Leclercom. Super, a obstajal je veliki strah, da se bodo oglasili, saj veste kdo. Komisarji so tokrat zamižali, dejansko so si nadeli očala za varjenje. Ker če teh ne bi imeli, bi moral mladi Nizozemec dobiti kazen, kot jo je Vettel v Kanadi. Če bi se upoštevala enaka merila. A se niso. In prav je tako. Naj bo Vettel še kako jezen name, ampak lahko se pohvali s tem, da je sprožil nekaj, kar je bilo samo dobro za Formulo 1.
Jezil se je tudi Charles Leclerc in urbi et orbi obljubil, da bo kljub mladim letom, prihodnjič dirkal ostreje, bolj po moško. In nekaj mu je treba priznati: Držal je besedo. Tudi partnerja si je poiskal pravega, znanca iz Avstrije. Charles Leclerc in Max Verstappen sta nas z njunim izjemnim dvobojem spomnila na neke čase, ko smo pred televizijskimi ekrani okamneli in obnemeli ob podobnih dvobojih. Prepričan sem, da si komisarji sploh upali niso ukrepati, čeprav ni bilo kaj spornega. Haleluja, kraljevi razred znova postaja kraljevski in to v domovini angleške kraljice. Kraljevsko pač. Kljub temu, da sta prvi dve mesti znova pripadali kraljevskim srebrnim.
Naj se tako nadaljuje prosim! In se je. Pa še kako. V Hockenheimu je Formula 1 navijačem pokazala pravi triler, kljub dejstvu, da je glavno režijo vodil dež. Do slabe polovice dirke je kazalo, da se bo Merecdes znova veselil dvojne zmage, čeprav mokre. A potem je sledil preobrat. Kot strela z jasnega neba. Steza se je deloma posušila, dirkalnike se je začelo obuvati v gume za suho stezo, oni tam zgoraj pa je imel drugačne načrte. Spet je izvlekel zamašek in gremo mi lepo nazaj k mehanikom po prejšnje gume. Skratka, priča smo bili orgijam postankov v boksih, vrtenj na stezi kot baletu na ledu, preizkušanju trdnosti zaščitnih ograj, prehitevanj je bilo za zvrhan koš, napak v strategijah tudi, napaka ob postankih pa samo ena, konkretna. Tokrat vprašajte Lewisa Hamiltona. In kdo je zmagal? Mad Max. Znova. Kdo je bil drugi? Vettel v Ferrariju, čeprav je dirko pričel iz začelja, kjer se običajno postavljata oba Williamsa. Tretji? Ne, ni bil v srebrnem kombinezonu. V modrem, nekoliko svetlejšem. Rus Daniil Kvjat je svoji novorojeni hčerki poklonil najlepše darilo. No pa recimo nekaj o Merecdesu. Bottas odstopil v ograji, Hamilton pa končal na enajstem mestu, a je pozneje kljub temu dobil tolažilno nagrado dveh točk, ker so komisarji kaznovali obe Alfi in zaradi te kazni je do svoje prve točke po vrnitvi osvojil Robert Kubica!
Jo regelt, Hungaroring. Zadnja dirka pred poletnim premorom. Se lahko zadeva še stopnjuje, je lahko še boljše kot v Hockenheimu? Če smo odkriti, tega nismo pričakovali, kajti čeprav je bilo napovedan dež na kvalifikacijah, ki bi malo premešal karte, je le-ta izostal, kakor tudi je izostala tradicionalna vročina. A kljub temu smo imeli odlične kvalifikacije, kjer je Maxu Verstappnu uspelo premagati oba Mercedesa, znotraj srebrnih puščic se je lahko Valtteri Bottas pohvalil, da je premagal svojega kolega Lewisa Hamiltona, Ferrari pa je dosegel pričakovano. Manj podtlaka, slabše uvrstitve na zavitih stezah.
Dirka je obetala veliko in nas v neki meri ni razočarala. Oranžna armada na tribunah Hungaroringa je pričakovala, upala, sanjala, želela drugo zaporedno zmago Maxa, Mercedes je delal načrte z nekim primežem, s katerim bi stisnili Verstappna ob zid, kaj so računali ali načrtovali pri Ferrariju, pa smo videli na dirki: Nič. Prvi krog je že prinesel prvo razburjenje, a dirkača srebrnih puščic sta ali slabo poslušala ali pa še slabše videla načrt svojih strategov glede primeža. Kajti namesto da bi se v to napravo ujel Verstappen, sta se v lasten primež ujela oba dirkača Mercedesa. Bottas je to vajo dva ovinka pozneje ponovil še z Leclercom in to je bil konec njegovih sanj o prihodu v cilj pred moštvenim kolegom.
Zatem smo bili priča majhnemu dolgočasju in upalil, da se ne vračamo nazaj v času Le Castelleta in prej, a Max Verstappen in Lewis Hamilton sta nam s pomočjo 18 statistov na stezi vendarle pričarala prijeten nedeljski popoldan. Na žalost oranžne armade, so Maxove gume proti koncu dirke spustile dušo, Lewis pa je s svežimi dobesedno letel in tri kroge pred koncem je bilo sanj, upanja, želje Nizozemcev konec. Silberpfeil je udaril z vso silo in Hungaroring je bil osvojen.
Kraljevi razred motošporta se odpravlja na poletni premor, seveda pa to ne pomeni, da se na premor odpravljamo tudi mi na Vmax.si. Ne, mi ostajamo tukaj, da vas zasipavamo z informacijami iz sveta Formule 1, ne glede kje boste. Dosežete nas v vsakem kotičku sveta – ob pripombi, da imate v bližini wi-fi….
