Čeprav bodo mnogi ljudje – še posebej mnogi sodobniki iz Grand Prix športa – težko verjeli, toda Formula 1 ni središče sveta in neka športna kariera se ne konča, če v Formuli 1 za nekega dirkača ni več prostega sedeža. Mnogi dirkači so slabšo bilanco uspeha v Formuli 1 polepšali s sijajnimi uspehi v drugih dirkalnih razredih. A preko tega najdemo tudi nekatere, ki spadajo v prav ekskluzivni krog. Gre za osem atletov, ki se lahko poleg nastopanja v Formuli 1 pohvalijo tudi z udeležbo na Olimpijskih igrah – poletnih, zimskih – in tudi na paraolimpijksih igrah.
Dva od te osmerice sta na Olimpijadi nastopila kar štirikrat. Tajec Prinz Bira je nastopil kar na štirih poletnih olimpijskih igrah in sicer v jadranju. Prav tako je štirikrat na olimpijskih igrah, vendar pa tokrat zimskih, nastopala Britanka Divina Galica, ki je bila na smučeh prav tako hitra kot na štirih kolesih. Trije dirkači so se angažirali v bobu. Alfonso de Portago, Robin Widdows in – že zaradi imena ne bi mogel drugače – Bob Said. Španec de Porago je bil dirkač v Formuli 1 z najdaljšim imenom v zgodovini. Kajti španskih plemič se je imenoval – najbolje da se usedete: Alfonso Antonio Vicente Eduardo Angel Blas Francisco de Borja Cabeza de Vaca y Leighton, Carvajal y Are, Conde de la Mejorada, Marquis de Portago. Ime, ki si ga človek hitro zapomni, mar ne. Mala malica. Šalo na stran, to je bilo seveda vsem predolgo, zato so ga enostavno imenovali “Fon“. Fon de Portago je zmogel skoraj vse: dirkanje, igranje pola, voziti bob.
Najuspešnejši športnik na olimpijadi pa je nedvomno Alex Zanardi. Italiajn, ki je zaradi hude nesreče ostal brez obeh nog, je na paraolimpijskih igrah v Londonu 2012 in Riu 2016 osvojil skupaj šest medalj. Ta seznam dirkačev na olimpijskih igrah bi lahko bil daljši za eno ime in sicer zelo znano. Toda poznejšemu trikratnemu svetovnemu prvaku Formule 1 Jackieu Stewartu so na kvalifikacijah za poletne olimpijske igre leta 1960 v Rimu trepetali živci in prsti. V disciplini streljanje glinastih golobov sta bili v britanski ekipi prosti le še dve mesti in po lastnih navedbah je Stewart takratno olimpijado zgrešil le za en glineni plošček. Škot je o streljanju napisal tudi nekaj knjig, povrhu pa je delal še reklamo za patrone.
8 DIRKAČEV FORMULE 1 NA OLIMPIJSKIH IGRAH
Prinz Birabongse Bhanudej Bhanubandh (Tajska)
Formula 1 od 1950 do 1955
19 Grand Prix dirk
Najboljša uvrstitev: 4. mesto v Bremgartnu 1950 in v Reimsu 1954
Olimpijske igre v Melbournu 1956, Rimu 1960, Tokiu 1964 in Münchnu 1972 (jadranje)
Alfonso «Fon» de Portago (Španija)
Formula 1 1956/1957
5 Grand Prix dirk
Najboljša uvrstitev: 2. mesti in Silverstoneu 1956
Olimpijske igre v Cortini d’Ampezzo 1956 (bob dvosed)
Divina Galica (Velika Britanija)
Formula 1 od 1976 so 1978
Brez nastopa na Grand Prix dirki (3x se ni kvalificirala)
Olimpijske igre v Innsbrucku 1964, Grenoblu 1968, Saporu 1972, Albertvillu 1992 (smuk, hitrostno smučanje 1992 kot demonstracija)
Roberto Mieres (Argentina)
Formula 1 od 1953 do 1955
17 Grand Prix dirk
Najboljša uvrstitev: 4. mesto v Bremgartnu in Pedralbesu 1954 kot tudi Zandvoortu 1955
Olimpijske igre v Rimu 1960 (jadranje)
Ben Pon (Nizozemska)
Formula 1 – 1962
Samo en nastop, ni prišel v cilj
Olimpijske igre in Münchnu 1972 (streljanje)
Bob Said (ZDA)
Formula 1 – 1959
Samo en nastop, ni prišel v cilj
Olimpijske igre v Grenoblu 1968 in Saporu 1972 (bob – četverec)
Robin Widdows (Velika Britanija)
Formula 1 – 1968
Samo en nastop, ni prišel v cilj
Olimpijske igre v Innsbrucku 1964 in Grenoblu 1968 (bob – četverec)
Alex Zanardi (Italija)
Formula 1 od 1991 do 1994 kot tudi 1999
41 Grand Prix dirk
Najboljša uvrstitev: 6. mesto v Interlagosu 1993
Paraolimpijske igre v Londonu 2012 in Riu 2016: Štiri zlate in dve srebrni medalji z ročnim kolesom.
