Ko so se veljaki Formule 1 odločili, da v sezoni 2014 uvedejo aktualni V6-Turbo-Hibridni motor, so to storili predvsem v pogledu bodoče aktivnosti kraljevega razreda motošporta za nove proizvajalce motorjev. Kajti finančna kriza leta 2008 je botrovala temu, da se je iz Formule 1 poslovilo kar nekaj proizvajalcev, med drugim tudi Honda, ki je kovčke spakirala po koncu leta 2008, ali pa BMW, ki je taisto storil po koncu sezone 2009. In medtem ko so se Japonci kot dobavitelji motorjev leta 2015 vrnili v Formulo 1, pa Nemci o tem ne razmišljajo. In razlog oziroma krivda tiči ravno v pogonski enoti, kar je za kolege iz ABMS poudaril športni šef BMW-ja Jens Marquardt.
“V6-Turbo-Hibrid je pogon, ki s tem, kar proizvajamo v serijski proizvodnji, nima nič skupnega,” je pojasnil 52-letni inženir, ki sicer iz tehničnega vidika občuduje kompleksnost pogonskih enot, a kljub temu poudarja: “Iz inženirskega vidika lahko rečem: Kapo dol, kaj zmorejo v Formuli 1, toda za običajne ceste ta tehnika ni pomembna.”
Tačas so v Formuli 1 le štirje proizvajalci motorjev (Mercedes, Ferrari, Honda in Renault). Japonci so bili od uvedbe hibridne tehnologije edini novi proizvajalec, ki se je pridružil karavani kraljevega razreda motošporta. In glavni razlog so vsekakor visoki stroški, ki jih mora novinec investirati, če želi držati korak z drugimi proizvajalci. To ve tudi Andreas Seidl. “Trenutno si težko predstavljam, da bi kdorkoli investiral toliko denarja,” je šef ekipe McLaren pojasnil že v lanskem letu.
