Mercedes je dirkal kot na kakšni paradi, pogumni Max Verstappen se je boril kot mladi bojevnik, vendar je imel topo orožje, ki mu v boju z ostrimi srebrnimi puščicami Mercedesa ni pomagalo. In Spa seveda ni bila edina takšna dirka. Če je bilo na nekaterih bolj tesno, gre to prej kot moči tekmecev pripisati manjši obremenitvi motorja pri Mercedesu, ki se več kot očitno igra z ostalimi.
Tudi v preteklosti smo imeli dominantne ekipe kot McLaren-Honda v letih 1988 in 1989. Toda takrat je interni moštveni dvoboj med Ayrtonom Senno in Alainom Prostom, ki se je včasih odvijal tudi z javnim sovraštvom, na dirkališča pritegnil množice ljudi – po vsem svetu. Sicer je imel tudi Ferrari svojo dominantno obdobje, toda v njihovem primeru moramo upoštevati filozofijo prvega in drugega dirkača ekipe. Toda odkar Mercedes od začetka hibridne dobe Formule 1 vozi v svoji ligi, je le Nico Rosberg kot uporniški moštveni kolega Lewisa Hamiltona občasno skrbel za določeno napetost. Oba dirkača sta prav tako z manjšim sovražnim dvobojem skrbela, da navijači niso zaspali.
S prihodom Valtterija Bottasa takšni dvoboji pri Mercedesu niso več mogoče, pa naj v ekipi še tako neutrudljivo poskušajo javnosti razlagati, da imata oba enake možnosti. Sicer se Finec trudi, bolj z besedami kot dejanji, toda več kot moštveni kolega, ki lahko včasih sledi veliki senci Lewisa Hamiltona, iz nje pa ne more izstopiti, ne more biti. Hamilton hiti od zmage do zmage, od naslova do naslova in nihče ga ne more ustaviti. Formula 1 je postala že grozljivo preračunljiva. Največjo zabavo trenutno prireja opazovanje prostega pada Ferrarija. V Belgiji so dirko končali izven točk in samo zahvaljujoč dolžini steze ni prišlo – znova – do tega, da bi jih tekmeci prehiteli za krog.
Tačas je v Formuli 1 boj v zakulisju bolj napet kot dvoboji na stezi. Ali je Ferrarijeva slabost povezana s sankcijami FIA-e? Ali so varuhi pravil Italijanom zares ukradli odločilno moč motorja, ker le-ta v sezoni 2019 ni odgovarjal pravilniku? V vsakem primeru je vpadljivo, da je največja moč Ferrarija iz lanske sezone, dominantna končna hitrost, letos postala njihova Ahilova peta. Prav tako je napeto tudi vse okrog škandala Copygate in vprašanj, ki jih postavlja roza pobarvani Mercedes letnika 2019 z imenom RP20. Ali je Racing Point goljufal? Ali je Mercedes pomagal, da je letošnji dirkalnik Racing Pointa v detajlih enak lanski srebrni puščici?
In zakaj je Renault v Spaju vstal kot Feniks iz pepela? Zakaj francosko moštvo nenadoma vozi na nivoju Red Bulla, potem ko so umaknili svoj protest proti Racing Pointu, ki naj bi sodeč po mnenju tekmecev prejel premilo kazen? In zakaj je Racing Point v Spaju z mesti devet in deset znova padel na nivo lanskega leta? Ali je morda Mercedes partnerski ekipi ukradel nekaj konjskih moči, da njihova hitra kopija ne bi bila tako vpadljiva? Nekaj je gotovo in to je, da morebitni odgovori na ta vprašanja tačas skrbijo za večjo napetost kot dogajanje na stezi.
Velik del krivde pri tem vsekakor nosi krovna organizacija FIA, ki s pomanjkanjem transparentnosti vedno bolj daje vtis, da je režiser in scenarist Formule Hollywood, namesto da bi bila varuh pravil in sodnik, kar je dejansko njena naloga.
