V obdobju štiriletne Vettlove prevlade so se med njima marsikdaj kresale iskrice in sezona 2012 bi se skoraj obrnila v prid Španca, če Nemec ne bi v Braziliji s poškodovanim dirkalnikom z epsko odisejado uspel stvari vseeno obrniti v svoj prid.
Dejstvo je, da je bilo med njima vedno precej trenj, ki so se začele že v sezoni 2007, ko je Vettel šele dobro shodil v Formuli 1. V obupnem dežju Fudžija se je Alonso krčevito trudil držati korak s svojim moštvenim kolegom pri McLarnu, Lewisom Hamiltonom, ki je v tistem trenutku bil tudi vodilni v prvenstvu. Vidljivost je bila obupna, stekla a vzvratnih ogledalih zarošena in Alonso je z desnem ovinku zapeljal v Vettlov dirkalnik ter se zavrtel. Španec je sicer lahko nadaljeval, a nekaj krogov kasneje zaradi akvaplaninga (in morda tudi zaradi trka z Vettlom) z izletom s steze končal dirko, na kateri se je mladi Vettel osmešil, ko je pod varnostnim avtom trčil v Marka Webbra.
Tisto nedeljo, 30. septembra 2007, lahko proglasimo za dan začetka rivalstva med obema akterjema, ki se bosta trinajst sezon kasneje spet spopadla za prevlado (kot se zdi) na sredini lestvice. Alonso bo nastopal za ekipo francoskega proizvajalca Renault, ki se bo prihodnje leto imenovala Alpine, medtem, ko bo Vettel član moštva Aston Martin, ki ga danes poznamo še kot Racing Point.
Njuni zgodbi iz letošnjega leta sta precej različni. Na eni strani imamo zelo motiviranega Asturijca, za katerega je njegov bodoči šef Cyril Abiteboul dejal, “da je kot morski pes, ki je zavohal kri,” na drugi strani pa se Nemec pri Ferrariju zdi bolj kot “vsega naveličan in utrujen dirkalni konj”, ki komaj čaka, da bo sezone konec.
Večina jih v to ne dvomi, a vseeno se velja vprašati, ali bo Vettel pri Aston Martinu res našel nov elan in motivacijo, da se vrne na pota stare slave? Svojo pot v F1 je Nemec gradil na snovanju dobrega tima, kar je vedno poudarjal tudi njegov nekdanji osebni trener Aki Hintsa, ki je sodeloval tudi z dolgoprogašem Hailejem Gebresellasijem, v Formulo 1 pa ga je pripeljal Mika Häkkinen.
Mnogi poznavalci so mnenja, da je prav dobra ožja ekipa tisto, kar je Vettlu najbolj manjkalo pri Ferrariju, ki je glede celotnega ustroja seveda zelo specifično okolje, ne preveč dovzetno za izrecne želje voznikov, v kolikor vse skupaj že na prvo žogo ne sovpada tudi z interesi samega moštva.
Miru bo pri Aston Martinu v vsakem primeru več, kot ga je bilo pri Ferrariju in to bi utegnilo Vettlu ustrezati. Aston Martin, Alpine, McLaren in morda tudi Ferrari bodo najverjetneje tiste ekipe, ki se bodo borile za neuradni naslov “Best of the Rest”, kar seveda obeta zanimiv dvoboj dolgoletnih rivalov med sabo in proti svojemu nekdanjemu delodajalcu, pri katerem nista uspela uresničiti svojih in njihovih želja.
