Prišel je kot superzvezdnik in odšel po vsega 13 odpeljanih dirkah in z vsega sedmimi osvojenimi točkami. Edina sezona Michaela Andrettija v Formuli 1 leta 1993 ni ravno zgodba o uspehu, ki bi bila v slogu njegovega očeta, a ima slednji zanimivo razlago, zakaj Michaelu v Formuli 1 ni bilo usojeno uspeti.
Mario Andretti je mnenja, da je Michael v F1 k McLarnu prišel »ob najslabšem možnem času«, ko je bilo moštvo iz Wokinga že v hudi krizi: »Michael je pogodbo z McLarnom sklenil, ko je Aryton Senna že nameraval oditi k Williamsu. Njegov moštveni kolega bi moral biti Mika Häkkinen, a je Sennin dogovor z Williamsom padel v vodo, Michael pa je v tistem trenutku že imel pogodbo, po kateri je bil najbolje plačan voznik, zaradi česar se je znažel v zelo nezavidljivem položaju.«
McLaren je Häkkinenu že obljubil vozniški sedež za sezono 1993, “a se je Finec nenadoma znašel na stranskem tiru, tudi zato, ker je bil v primerjavi z Andrettijem skoraj zastonj,” pravi Andretti starejši. To je bila “politična plat” vstopa njegovega sina v Formulo 1.
“Ob tem so tisto leto uveljavili novo pravilo, da na progi, kjer se bo odvijala naslednja dirka, ni dovoljeno testirati, na samem treningu pa je bilo dovoljeno odpeljati vsega 23 krogov. To je bilo neumno pravilo, ki je zelo vplivalo na samo dogajanje v sezoni. Michael se je tako z vsako progo prvič srečal šele na dirkaškem vikendu. Tam namreč pred tem ni mogel testirati,” dodaja Mario Andretti.
Le v SIlverstonu je Michael Andretti pred začetkom sezone že imel možnost voziti McLarnov dirkalnik, a takrat še s Hondinim motorjem, kar seveda ni bila prava primerjava z njegovim dirkalnikom sezone 1993, ki ga je pogajal Cosworthov motor. Kljub temu, da je Andretti v F1 prišel kot prvak serije IndyCar v sezoni 1991, je imel precej težav pri prilagajanju na Formulo 1, morda tudi zato, ker se vsemu skupaj ni popolnoma posvetil, o čemer priča tudi dejstvo, da se ni želel preseliti v Evropo in se je na vsako posamezno dirko pripeljal iz ZDA.
Res je tudi, kot priznava njegov oče, da si je Michael v prvih dirkah privoščil nekaj napak. Prvih dveh dirk namreč ni končal zaradi lastnih neumnosti, svoje prve točke pa je osvojil na peti dirki sezone v Španiji, ko je zasedel peto mesto.
»Ne glede na vse je bil zelo hiter,« razlaga Mario Andretti in dodaja: »Tudi Ayrton ga je zelo spoštoval, še posebej, ko se je Michael privadil na dirkalnik McLaren-Ford MP4/8.« To se je še posebej videlo na testiranjih v Magny-Coursu, kjer je Senno in Andrettija ločilo vsega pet stotink sekunde, glede na čase, ki sta jih dosegla, pa sta se uvrstila v prvo in drugo startno vrsto.
Po mnenju Maria Andrettija je njegov sin »dokazal, da je lahko hiter v Formuli 1, a so bili številni dejavniki, ki so mu preprečili, da bi to lahko tudi udejanjil.« Eden od njih je bil tudi šef ekipe McLaren, Ron Dennis, ki se je želel znebiti svojega dragega in ne prepričljivega ameriškega dirkača, zato mu je kar neposredno povedal: »Mika te bo zamenjal v Italiji in odpeljal sezono do konca. Ne vem, ali ti bomo podaljšali pogodbo s tabo, dokler se Ayrton ne odloči. To bomo najverjetneje izvedeli šele novembra.«
Mario Andretti je nato Dennisa prepričal, da je Michael dobil še priložnost nastopa v Italiji, kjer je osvojil tretje mesto, po tem, ko je startal kot deveti. To so bile tudi edine Andrettijeve stopničke v F1, tudi zato, ker se je po neprijetni epizodi pri McLarnu odločil, da se vrne v ZDA.
