Marko Hanželič
Med leti 1984 in 1996 je bila Portugalska redna postaja koledarja Formule 1, dežele slavnih pomorščakov in portovca pa so dirke prirejali že bistveno prej, saj so v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja dirke za veliko nagrado Portugalske že organizirali na uličnih dirkališčih Circuito da Boavista v bližini Porta in Circuito de Monsanto v predmestju Lizbone.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je Portugalska vrnila na koledar prvenstva Formule 1, ko so posodobili dirkališče v Estorilu, obmorskem letovišču v bližini Lizbone. Portugalsko prizorišče je bil priljubljeno tako med dirkači kot navijači in v trinajstih letih se je na njem zvrstilo veliko zanimivih dirk.
Že v prvem letu je prav v Estorilu svoj tretji naslov svetovnega prvaka slavil Niki Lauda. Leto kasneje je Ayrton Senna na Portugalskem zmagal prvič v karieri, štiri leta kasneje je vanj trčil Nigel Mansell, ki so mu ravno takrat komisarji pokazali črno zastavo zaradi vzvratne vožnje v boksih.
Britanec je bil sicer ob Alainu Prostu najuspešnejši voznik v Estorilu, saj je vsak izmed njiju tukaj zmagal po trikrat. Med zmagovalci med drugim najdemo tudi Michaela Schumacherja, Damona Hilla, Davida Coultharda in Jacquesa Villeneuva. Estoril je tudi steza, na kateri je ekipa Minardi zabeležila svoj edini krog v vodstvu dirke. Ta “podvig” je leta 1989 uspel Pierluigiju Martiniju, ko so vodilni dirkači zavili v bokse.
Tudi leta 1996 so Portugalci imeli možnost, da bi organizirali dirko prvenstva Formule 1, a bi morali posodobiti dirkališče, česar pa niso storili, zaradi česar ga je nadomestila dirka za VN Evrope v španskem Jerezu.
