Na spletu se vedno znova najdejo zanimive stvari in nedavno tega sem nekje opazil vprašanje, ali je dejansko kateri izmed avtomobilov z zadnje strani bolj aerodinamičen kot iz sprednje. Na prvo žogo se vse skupaj sliši kot kritika avtomobilskega oblikovanja, a je kljub delni resničnosti trditve o aerodinamičnosti zadnjega dela, takšna zasnova avtomobila vseeno več kot smiselna.
Kot dokaz zadnje trditve vam ponujamo videoposnetek youtuberja po imenu SuperfastMatt, ki je Jaguarja Mark V »obdelal« s programsko opremo za simulacijo aerodinamičnih tokov. Jaguar Mark V je na trg prispel leta 1948 in je glede aerodinamike bistveno manj učinkovit kot novi avtomobili.
Simulacija pokaže, zakaj je temu tako – velik pokončno postavljen hladilnik, štrleče luči, popolnoma ravno vetrobransko steklo in širši zadnji del vozila prispevajo k slabšemu količniku zračnega upora, ki v njegovem primeru znaša 0,457, kar lahko primerjamo z avtobusom.
Če ga obrnemo za 180 stopinj in tokove usmerimo proti zadku vozila, je situacija bistveno boljša, saj je le-ta kljub rezervnemu kolesu, ki je nameščeno na zadku, bistveno bolj zaobljen. Količnik zračnega upora je v tem primeru 0,339, kar je primerljivo s Chevroletom Camarom izpred dobrih dveh desetletij.
Jaguar Mark V pa ni edini avtomobil, ki se mu očita, da ima v primerjavi s sprednjim bolj aerodinamičen zadnji del. Spomnimo samo na Austina Allegro ali Porscheja 928. Dejstvo je, da na zasnovo sprednjega dela ob sposobnosti hlajenja motorja vpliva tudi dejstvo, da mora biti avtomobil narejen tako, da čim bolje absorbira energijo pri trku, hkrati pa mora voznik videti na cesto. Vse to vpliva na obliko in s tem tudi na količnik zračnega upora.
