Danes se zdi, da trženje določa, kako mora izgledati nov avtomobil. Neumno pa je, če temu ne sledijo tudi stranke. Tak primer se je zgodil že pred skoraj 70 leti. In sicer gre za avtomobil, ki trenutno spominja na Barbie zaradi filma, ki se tačas predvaja po vsem svetu, čeprav plastična lutka takrat sploh še ni bila izumljena. Dovolite da predstavimo ta polom iz sredine 50-ih let prejšnjega stoletja: Dodge La Femme.
Sredi prej omenjenih 50-ih let je bilo v ZDA vse v najlepšem redu, avtomobilski trg je bil v razcvetu. Trgovci so opazili, da imajo ženske vedno več besede pri izbiri družinskega avtomobila ali ga celo same uporabljajo. In pri proizvajalcu Dodge so si dejali: če imajo dame toliko za povedati, potem jim ponujamo ravno pravšnjo stvar. Koncept La Femme je temeljil na dveh Chryslerjevih razstavnih avtomobilih iz leta 1954. Modela z imenoma “Le Comte” (za gospoda) in “La Comtesse” (za gospo) sta temeljila na modelu Chrysler Newport in imela prozorno plastično streho nad celotnim potniškim prostorom. Medtem ko je bil Le Comte zasnovan v moških barvah, je bila La Comtesse pobarvana v “Dusty Rose” (prašno roza) in “Pigeon Grey” (golobje sivo), da bi izrazila ženstvenost. Pozitivni odzivi so Chryslerja spodbudili, da so nadaljevali z zamislijo o La Comtesse.
Dodge je sprejel projekt in koncept preimenoval v “La Femme“, ki so ga leta 1955 začeli izdelovati kot dvovratni kupe Dodge Custom Royal Lancer “Spring Special” s trdo streho in dvobarvno barvo “Sapphire White” in “Heather Rose“. Poleg tega so bili na sprednjih blatnikih posebni napisi “La Femme” v zlati barvi. Tudi notranjost avtomobila je bila prilagojena domnevnemu okusu ženske. Blazine so bile narejene iz posebnega gobelinskega materiala z rožnatimi cvetovi vrtnic na bledo srebrno-rožnati podlagi in bledo rožnatim vinilnim oblazinjenjem. La Femme je imela tudi posebno torbico iz roza telečje kože, ki se je ujemala z notranjostjo avtomobila.
Omenjeno torbico je bilo mogoče pospraviti v predal na zadnji strani potniškega sedeža, njen pozlačeni medaljon pa je bil obrnjen navzven. Ta medaljon iz brušene kovine je bil dovolj velik za graviranje lastnikovega imena. Vsaka torbica je bila opremljena z usklajenim kompletom dodatkov, vključno s pudrom, šminko, cigaretno škatlico, glavnikom, vžigalnikom in denarnico. Vsi so bili izdelani iz plastike želvovine in kovine zlate barve ali rožnate telečje kože in kovine zlate barve. Na hrbtni strani voznikovega sedeža je bil predal, v katerem so bili dežni plašč, dežna kapa in dežnik, vse iz vinila, katerega vzorec se je ujemal z rožnato notranjo tkanino. V marketinških brošurah je bilo navedeno, da je avto “By Special Appointment to Her Majesty… the American Woman.“
Leta 1956 se je La Femme vrnila in Dodgeov oddelek za trženje je prodajalcem pisal pisma, v katerih je La Femme označil za “osupljiv uspeh”. Leta 1956 je Dodge roza in belo barvno shemo zamenjal z “Misty Orchid” in “Regal Orchid“. Prevleke sedežev so bile narejene iz težke bele tkanine z naključnimi organskimi vzorci kratkih sivkastih in vijoličastih zank, ki so bili podobni preprogam z zanko. Za strop je bila uporabljena težka bela tkanina z veliko drobnimi, naključno razpršenimi zlatimi vzorci. Preproga je bila v več odtenkih sivke in vijolične barve. Škatle za sedeži so bile leta 1956 spremenjene tako, da so vanje namestili dežni plašč, dežno kapo in dežnik, ki so bili priloženi modelu. Obe škatli sta bili letos enaki, saj je bilo mogoče opustiti namestitev torbice, ki je bila na voljo le pri La Femme iz leta 1955.
Dodge je model La Femme opustil za modelno leto 1957 in koncepta ni več spreminjal. Ker je bil La Femme opcijski paket (143 USD), skupnega števila enot ni bilo mogoče natančno določiti, čeprav so raziskave pokazale, da je bilo v dveh letih izdelanih manj kot 2.500 enot. Znano je vsaj 40 izvodov različice iz leta 1955 in več kot 20 izvodov različice iz leta 1956. Toda zakaj je Dodge La Femme propadel? To lahko samo ugibamo. Morda ameriški ženski svet vendarle ni želel tako očitno voziti ženskega avtomobila. Ali pa nasprotno, njihovi zakonski partnerji v nujnih primerih niso želeli sedeti v takšnem avtomobilu. Ženske je tudi motilo, da so si moški tako stereotipno predstavljali avtomobil za ženske.
Matt Haig v svoji knjigi “Brand Failures” (neuspehi blagovnih znamk) kot zaključek knjige o La Femme zapiše: “Ne bodite pokroviteljski do svojih strank.” Vsekakor je bila to lekcija za oddelek trženja: ne obstaja avtomobil za moške/ženske/upokojence. Vsaj v oglaševanju ne. Kajti tako kot velja v filmu z Melom Gibsonom: Kaj si ženske zares želijo….vedo samo one….
