Gre za precej nenavaden projekt, vsaj z današnjega vidika: NSU iz države ob Nilu. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je NSU na podlagi licenčne pogodbe o dobavi in montaži izvozil dele vozila NSU Prinz v Egipt, kjer je nastal NSU Ramzes. Kljub temu, da je bila gradnja dolga 13 let, je ostala mini serija. A kljub temu je Ramses (tako izvirno ime) v deželi faraonov povzročil veliko evforijo in navdušenje, saj je bil navsezadnje povezan s sanjami o izgradnji lastne avtomobilske industrije.
Od kmetijske države do države z lastno avtomobilsko industrijo: Egipt je v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja pod vodstvom državnega voditelja Naserja zasledoval ambiciozne gospodarske cilje. Socialistična država je v okviru načrta obnove želela povečati blaginjo v državi in zmanjšati odvisnost od tujih držav. Tako naj bi v Egiptu v prihodnje lokalno proizvajali številne potrošniške izdelke, ki so jih prej uvažali, na primer hladilnike ali televizorje. Načrtovana je bila tudi avtomobilska industrija: Proizvodnja avtomobilov je obetala prestiž in zaposlitev. Ob vznožju piramid v Gizi je bila na ta način zgrajena majhna, sprva še zelo začasna tovarna avtomobilov. Vzporedno z načrti egiptovske vlade je NSU iskal dodatne vire prihodkov – tako je nastajajoča možnost izvoza paketov delov uspešnega modela Prinz iz Neckarsulma prišla zelo prav.
Spomladi leta 1960 so v Neckarsulm na pogovore prišli predstavniki egiptovske industrije. Cilj je bil doseči dogovor o dobavi šasij in motorjev NSU Prinz še mlademu podjetju “Egyptian Automotive Company“. Obe strani sta hitro dosegli dogovor: že junija 1960 je NSU dobavil prve sestavne dele v državo ob Nilu. V Egiptu je bilo kot prvi izdelek ročno izdelano majhno odprto terensko vozilo. Štirisedežnik je uporabljal motor Prinz s 30 KM in prostornino 586 kubičnih centimetrov. Na šasijo, ki jo je prav tako dobavil NSU, je bila nameščena ročno izdelana karoserija in tudi notranjost je bila ročno izdelana. Ker v Egiptu ni bilo strojev in orodij, značilnih za industrijo, je nastal precej nekonvencionalno oblikovan avtomobil, ki je tudi na zunaj komaj ustrezal takratnim evropskim avtomobilskim standardom. In vendar: maja 1961 je bil avtomobil preizkušen v puščavi – in je lahko prepričal. Egipt je tako dobil svoj prvi avtomobil, izdelan v lastni državi, ki je ta ponos lahko nosila tudi v svojem imenu. Ker je mali princ postal kralj v deželi piramid: NSU Ramses.
Dnevna proizvodnja je bila sprva še vedno obvladljiva, pogosto le trije do štirje avtomobili. Vendar pa so bili načrti z majhnim avtomobilom veliki: egiptovska vlada je želela povečati proizvodnjo, da bi v bližnji prihodnosti dosegla letno prodajo 10.000 enot. Pri tem naj bi pomagale nadaljnje različice Ramzesa: Terenskemu vozilu, ki je kot oznako tipa dobilo pripono “Utilica“, so se kmalu pridružili limuzina, športni kabriolet in službena vozila. Egiptovska pošta je na primer vozila NSU Ramses v različici pick-up, domača vojska pa ga je uporabljala kot vojaško terensko vozilo. Julija 1973 se je proizvodnja vozila NSU Prinz 4 v Neckarsulmu končala, s tem pa tudi licenčna pogodba za proizvodnjo lahkih prevoznih sredstev, ki je medtem spremenilo svoje ime v Egyptian Light Transport Manufacturing Company.
Danes ni več mogoče natančno ugotoviti, koliko paketov delov je podjetje NSU dostavilo v Egipt. Nekaj je gotovo: kljub ambicioznim ciljem NSU na Nilu ni bil velik gospodarski uspeh. Kljub temu je vozilo NSU Ramses v Egiptu pisalo zgodovino in ima še danes nekaj zvestih voznikov, ki ohranjajo spomin na ta avtomobil in njegovo zgodovino.
