Lani je v 90. letu starosti umrl veliki Erich Bitter. Tisti, ki ga ne poznate, vedite, da je bil Erich aktiven dirkač, nato pa se je posvetil izpopolnjevanju Oplovih modelov. Toda kaj pri tem pomeni izpopolnitev? Na podlagi konservativnih modelnih serij je ustvaril avtomobile v skoraj italijanskem slogu, kot sta CD ali SC. Žal so številne Bitterjeve zamisli obtičale v fazi projekta, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. To vozilo, ki je bilo nedavno predstavljeno na sejmu Retro Classics Bavaria 2023, ni izjema. Predstavljamo: Bitter Berlina. Leto izdelave: 1995.
Štirivratna limuzina, ki spredaj spominja na Ferrari 456 GT iz leta 1992. Zadaj so zadnje luči modela Calibra presenetljive. In kaj je vmes? To razkrivajo kljuke vrat. In pogled v bogato usnjeno notranjost. Tu je Erich na preizkušnjo vzel Opel Omego B. Rezultat je bil izjemno eleganten avtomobil. Naslednje informacije je mogoče najti na internetu: Erich Bitter je leta 1992 dokončno opustil načrte za Bitter Type 3 Cabriolet, vendar je še naprej razmišljal o štirivratni luksuzni limuzini, ki bi sledila modeloma Bitter CD in Bitter SC. Ker je limuzina Bitter Type 3 (Type 4 / Diplomat) iz leta 1989 še vedno temeljila na šasiji Opel Omega A, je bilo jasno, da se bo moral naslednik začeti s praznim listom papirja.
Erich Bitter je sodeloval z Oplovim oblikovalcem Hideom Kadamo (ki je ustvaril Corso B). Podjetje MGA Developments iz Coventryja je izdelalo prototip nove limuzine Type 3 na podlagi Oplove Omege B. Na avtomobilskem salonu v Ženevi leta 1995 je bil predstavljen s karoserijo v barvi šampanjca in črno usnjeno notranjostjo. Seveda je bilo vozilo opremljeno z obvezno luksuzno opremo in vsemi sodobnimi tehnologijami. Motor je bil 3,0-litrski turbo motor V6 s 24 ventili in 250 KM. Leta 1996 je bila limuzina Bitter Type 3 preimenovana v Bitter “Berlina” in predstavljena s karoserijo v turkizni kovinski barvi in usnjeno notranjostjo krem barve. V primerjavi z modelom iz leta 1995 je bila nova Berlina močno prenovljena, saj je dobila nov pokrov motorja, odbijače, masko hladilnika, luči in platišča. To je vozilo, ki je prikazano na sliki.
In zakaj ga niso začeli izdelovati v (majhnih) serijah? Več o tem vedo naši kolegi iz avstrijskega Austroclassica. Če lahko citiramo: “Eleganten štirivratni štirisedežnik je sedel na 15 cm daljšem tlorisu modela Omega B in imel najmočnejši motor modela Omega MV6 s 3,0 litra delovne prostornine in skoraj 300 KM zaradi turbinskega polnilnika. MGA je izdelal prototip, ki je bil leta 1994 predstavljen v Ženevi, Stola v Torinu pa naj bi na podlagi tega modela izdelala karoserijske dele, ki naj bi jih nato dokončno sestavili pri Karmannu.
Za pripravo proizvodnje je bil seveda spet potreben denar in na srečo je Bitterja na stojnici v Ženevi obiskal Hans-Heinrich Kuhlen iz Düsseldorfa, ki je želel avtomobil takoj kupiti. Nadaljnji pogovori so pokazali, da je Kuhlen dejansko želel kupiti delnice podjetja, ki naj bi v ZDA v velikem obsegu vstopilo na borzo. Kuhlena so aretirali v Münchnu na božični večer leta 1995 in več let preživel za zapahi zaradi investicijskih goljufij. Kuhl je med drugim (nezakonito) prodal delnice družbe Bitter, borzni posrednik, ki naj bi delnice ekskluzivno plasiral na trg – dovoljenje za trgovanje na borzi je bilo že odobreno -, pa se je uprl, zato je bila prva javna ponudba delnic preklicana. Erich Bitter je moral pokopati načrte za Bitter Berlino.“
Zelo obžalovanja vredno. Toda modeli, kot je Berlina, kažejo ustvarjalnost Ericha Bitterja in spominjajo na njegovo bogato življenjsko delo. In tolažiti se moramo z modelom Opel Omega B MV6 … ker tudi načrtovana Omega V8 pri Oplu ni prišla v serijsko proizvodnjo.
