EU uvedla do 38% kazenske carine na kitajske EV avtomobile – strel v lastno koleno?

EU je to storila! Za električne avtomobile iz Kitajske bodo v prihodnje veljale do 38,1-odstotne kazenske carine. Vendar se točen odstotek razlikuje od proizvajalca do proizvajalca. Te kazenske carine bodo v veljavo stopile 4. julija 2024.

Po podatkih Frankfurter Allgemeine Zeitung in Reutersa najnižja kazenska tarifa velja za BYD (17,4 odstotka), 20 odstotkov za Geely in 38,1 odstotka za SAIC, ki je v državni lasti. Ta tri podjetja so del vzorca podjetij, ki jih EU od jeseni 2023 preiskuje zaradi subvencij, ki izkrivljajo konkurenco. Vendar pa bodo višje dajatve veljale tudi za proizvajalce, ki niso med omenjenimi tremi. Za podjetja, ki so sodelovala v preiskavi EU, bo veljala 21-odstotna kazenska dajatev, za nesodelujoča podjetja pa 38,1-odstotna. V skladu z dokumentom Komisije EU bodo te dajatve dodane obstoječim enotnim 10-odstotnim uvoznim dajatvam. S tem se dajatve povečajo na 48,1 odstotka.

V dokumentu o preiskavi EU so podrobno navedena prizadeta podjetja. V skladu s tem dokumentom uvedene kazenske tarife natančno ustrezajo subvencijam, ki jih zadevno podjetje domnevno prejema. V dokumentu so navedena tudi podjetja, ki so sodelovala v preiskavi.

Tesla v dokumentu ni izrecno navedena, vendar bo po poročanju medijev ameriški proizvajalec avtomobilov, ki proizvaja v Šanghaju, sprva plačal 21-odstotno dajatev, vendar lahko zaprosi za nižjo dajatev. Ali je prizadet tudi Volvo kot Geelyjeva hčerinska družba (model EX30 je izdelan na Kitajskem), iz dokumentov ni neposredno razvidno. Enako velja za postopek za podjetje Smart, ki je skupno podjetje Mercedesa in Geelyja. Prav tako nam ni jasno, kako bosta na primer ravnala Cupra/VW ali Dacia, ki se za Evropo proizvajata na Kitajskem. Količinsko gledano so najpomembnejše zahodne blagovne znamke in skupine, ki na Kitajskem proizvajajo za svetovni trg, Tesla (Model 3 in Y), Dacia (Spring) in BMW (BMW iX3, Mini Cooper, Mini Aceman).

Kazenske carine naj bi začele veljati 4. julija; takrat bodo sprva začasno obračunane v obliki varščine. Dokončno bodo uvedene šele, ko bo to potrdil Evropski svet (tj. vlade). Vse to se bo zgodilo le, če EU in Kitajska v pogajanjih ne bosta dosegli dogovora. Kitajska vlada je ukrep kritizirala kot protekcionizem, ki krši mednarodna trgovinska pravila, EU pa s tem škoduje sama sebi. Pretekli torek, je sporočila, da ne bo neaktivna in da bo zaščitila svoje interese. Nemška avtomobilska industrija je že vnaprej kritizirala zvišanje carin. Kitajska je eden največjih trgov za skupine VW, BMW in Mercedes. Če bi Kitajska v zameno za carine EU zvišala svoje carine, bi to podjetjem škodovalo.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian je napovedal protiukrepe za “odločno zaščito” pravic kitajskih proizvajalcev in dodal, da zvišanje tarif krši načela tržnega gospodarstva. (Kar se glede na komunistično vladavino v državi sliši precej nenavadno…) “EU pozivamo, naj spoštuje svojo zavezo, da bo podpirala prosto trgovino, nasprotovala protekcionizmu in sodelovala s Kitajsko pri zaščiti splošnega dvostranskega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja,” je dejal Jian. Jochen Tüting, direktor Chery Europe GmbH v Raunheimu, je v uvodni izjavi povedal: “Chery Europe obžaluje odločitev Komisije EU in še naprej upa na pošteno konkurenco. Najpomembnejša naloga zdaj je pojasniti podrobnosti načrtovanega izvajanja, zlasti v zvezi s tehničnim razlikovanjem med uvoženimi in lokalno proizvedenimi vozili. Potrebne informacije še niso na voljo.“

Italijanski minister Adolfo Urso (ki je tudi poskrbel, da je Alfa Romeo Milano postal Junior) pa je bil zadovoljen in je zapisal: “To je ukrep, ki ga z zadovoljstvom pozdravljamo in je v skladu z vizijo naše vlade.“

Po drugi strani pa je BMW proti, saj je predsednik uprave Oliver Zipse dejal, da je pot, ki jo je ubral Bruselj, “napačna“, in se boji tveganja protiukrepov. “Ta odločitev o dodatnih uvoznih carinah je napačna pot. Komisija EU škoduje evropskim podjetjem in evropskim interesom. Protekcionizem grozi, da bo sprožil spiralo: Carine vodijo k novim carinam, izolacija namesto sodelovanja. BMW Group ne verjame, da protekcionistični ukrepi, kot je uvedba uvoznih tarif, prispevajo k uspešni konkurenci na mednarodnih trgih. Prosta trgovina ostaja vodilno načelo skupine BMW Group. Naše podjetje je k temu zavezano.“

Tudi evropsko industrijsko združenje ACEA, ki združuje 37 avtomobilskih znamk, ni navdušeno. “Združenje ACEA dosledno trdi, da je prosta in poštena trgovina bistvena za oblikovanje globalno konkurenčne evropske avtomobilske industrije, zdrava konkurenca pa spodbuja inovacije in izbiro potrošnikov. Svobodna in poštena trgovina pomeni ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za vse konkurente, vendar je le en pomemben delček sestavljanke globalne konkurenčnosti. Evropski avtomobilski sektor potrebuje predvsem trdno industrijsko strategijo za električno mobilnost, da bi bil globalno konkurenčen. To pomeni zagotavljanje dostopa do ključnih materialov in energije po dostopnih cenah, skladnega regulativnega okvira, zadostne infrastrukture za polnjenje in oskrbo z vodikom, tržnih spodbud in še veliko več. Preiskava se bo nadaljevala več mesecev, dokler se Komisija ne odloči, ali bo predlagala končne protisubvencijske ukrepe. Države članice bodo nato glasovale o tem predlogu.“

Tudi nemško združenje avtomobilske industrije zavrača kazenske carine: “Napoved EU, da bo od začetka julija začasno uvedla visoke dodatne carine v višini do 38,1 odstotka na e-avtomobile iz Kitajske, je še en korak stran od globalnega sodelovanja. Ta ukrep še dodatno povečuje tveganje za svetovni trgovinski konflikt. Dejstvo je tudi, da izravnalne dajatve na e-avtomobile, uvožene iz Kitajske, niso primerne za krepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Nemška avtomobilska industrija se zavzema za prosto in pošteno trgovino. Načeloma vsak protekcionistični ukrep, vključno z dodatnimi carinami ter neupravičenimi subvencijami, ki izkrivljajo trg, omejuje prosto trgovino in povzroča nevarnost trgovinskih konfliktov, ki so na koncu škodljivi za vse strani. Morebitna škoda, ki bi jo lahko povzročili zdaj napovedani ukrepi, je lahko večja od morebitnih koristi za evropsko – in zlasti nemško – avtomobilsko industrijo.“

Lars Stevenson, generalni direktor nemškega ponudnika električnih avtomobilov Elaris AG, opozarja na velike izzive za evropsko avtomobilsko industrijo in kritizira nepredvidljivost te obravnave z vidika gospodarske politike. “Odločitev je z vidika gospodarske politike zelo težka, saj se bo kitajska stran zdaj odzvala tudi z novimi uvoznimi predpisi za evropske avtomobile. To nam ne bo olajšalo poslovanja na enem največjih trgov na svetu. Kitajski trg e-mobilnosti močno raste – in prav zato je odločitev težko razumeti. Bolje bi bilo okrepiti domači trg, kot pa poskušati “kaznovati” kitajske proizvajalce. Kitajska se je začela pripravljati in načrtovati prehod z motorjev z notranjim izgorevanjem na e-mobilnost že leta 2015. Tako obsežnega procesa v smeri novih pogonskih in oskrbovalnih sistemov ne more organizirati samo gospodarstvo, kot je to v tem primeru. Zanesljivosti za dolgoročne naložbe ni, saj se nenehno uvajajo in nato ukinjajo nove subvencije. To je resnična težava.”

Trenutno so ukrepi le napovedani, vendar niso dokončni, saj se bo zdaj začel dialog med Evropsko komisijo ter kitajskimi proizvajalci in organi, da bi se izognili zatiranju. Če med strankami ne bo dosežen dogovor, se bo ta ukrep začel 2. novembra, veljal pa bo za nazaj od 4. julija. Kar zadeva morebitne protiukrepe, je kitajska gospodarska zbornica nedavno opozorila, da bi Kitajska lahko uvedla 25-odstotne carine na uvožena vozila z velikimi motorji z notranjim izgorevanjem. To bi močno prizadelo nemške proizvajalce. Medtem je prišlo do poročanja agencije Reuters, po katerem bi se Kitajska lahko odzvala z uvoznimi dajatvami na žgane pijače iz EU.

EU je to storila po tem, ko je ameriška vlada aprila zvišala carine na kitajske električne avtomobile. Kot razlog so bile navedene tudi državne subvencije. V Nemčiji električni avtomobili kitajskih znamk še vedno predstavljajo le majhen del celotnega trga. Vendar je MG pred kratkim postal prva kitajska znamka, ki se je uvrstila med deset največjih dobaviteljev električnih vozil BEV v Nemčiji. BYD je do zdaj prodal le majhne količine, vendar načrtuje lastno tovarno na Madžarskem. Pred kratkim so se pojavile govorice, da naj bi Volvo proizvodnjo električnih avtomobilov iz Kitajske preselil v Belgijo. Vendar nam je tiskovni predstavnik podjetja povedal, da to ne bo mogoče takoj. Najprej bi bilo treba tovarno v Gentu preurediti za model EX30, potrebne pa bi bile tudi druge baterije. Poleg tega bi se morali preseliti tudi dobavitelji v bližini tovarn. Drugič, dejal je, da bi bilo treba upoštevati dejstvo, da Volvo prodaja vozila tudi na Kitajskem. Vendar pa želi Volvo od leta 2025 vseeno izdelovati EX30 v Gentu.

Prizadete blagovne znamke

Vpliv na trg in zlasti na cene vozil, proizvedenih na Kitajskem in prodanih v Evropi, je še vedno težko oceniti. Prva povišanja cen bi se lahko sprožila zaradi zgoraj omenjene retroaktivnosti 4. julija in bi lahko vplivala na več blagovnih znamk, kot so BYD, MG, Lotus, Polestar, Smart, Volvo (za modele, proizvedene na Kitajskem, kot je EX30) in sama Tesla, ki model 3 proizvaja na Kitajskem in za katerega – kot pojasnjuje Komisija – “se na podlagi utemeljene zahteve zdi, da je začasno oproščen dajatev, zato bo individualna stopnja dajatve izračunana v končni fazi“. Ne pozabimo na modele, kot sta Dacia Spring ali BMW iX3, ki jih za evropski trg izdelujejo na Kitajskem.

Rezime

Kazenske carine za električne avtomobile iz drugih držav bodo le še podražile vozila za kupce. Še več, nemška avtomobilska industrija temu nasprotuje – ne želi biti zaščitena. Na splošno pobuda EU spominja na protekcionizem. V interesu elektromobilnosti je upati, da se bodo udeleženci spora na Kitajskem in v Evropi dogovorili.