Imenuje se Auto Union Type 52 in je na novo izdelana rekonstrukcija norega 16-valjnega superavtomobila znamke Auto Union, ki so ga ukinili v fazi načrtovanja, še preden je imel priložnost zapeljati na cesto.
Podjetje Auto Union je bilo predhodnik današnje znamke Audi in je v tridesetih letih prejšnjega stoletja s svojimi 16-valjnimi sredinsko nameščenimi motorji prevladovalo na tekmovanjih za Grand prix in na gorsko-hitrostnih preizkušnjah. Toda le malokdo ve, da je podjetje skupaj s Ferdinandom Porschejem razmišljalo tudi o izdelavi cestne športne limuzine iz iste mehanike, ki bi se lahko uporabljala na dirkah, kot je Mille Miglia. Takšne s tremi sedeži, kot jih ima McLaren F1.
Na žalost bogatih ljubiteljev hitrosti, ki so želeli kar najbolje izkoristiti novo nemško omrežje avtocest, ko je bil Hitler še junak, “Schnellsportswagen” (hitri športni avtomobil), kot so ga poimenovali prvotni idejni dokumenti, ni nikoli prešel faze načrtovanja. Vse do lanskega leta, ko so britanski strokovnjaki za športne avtomobile in poznavalci modelov Auto Union, podjetje Crosthwaite & Gardner, končno dokončali večletni projekt, ki ga je naročil Audi, da bi naredili tisto, česar ekipa podjetja Auto Union v tridesetih letih prejšnjega stoletja ni uspela.
Po prvotnem načrtu iz tridesetih let prejšnjega stoletja naj bi kupe z videzom limuzine Sportback uporabljal motor V16 s prostornino 4,4 litra kot dirkalniki Type A iz leta 1934, vendar prilagojen za pogon na običajen bencin. S pomočjo kompresorja bi dosegel 147 kW (200 KM) pri samo 3.650 vrtljajih na minuto, kar bi zadostovalo za takrat več kot impresivno najvišjo hitrost 200 km/h.
Ker pa so se zavedali, kako se bodo avtomobili podjetja Auto Union razvijali v letih po ukinitvi projekta limuzine, je podjetje Crosthwaite & Gardner to izvedbo nadgradila s 6,0-litrskim motorjem, kot je bil tisti v modelu Type C iz leta 1936.
Motor, ki je ponovno opremljen s kompresorjem, vendar deluje z veliko višjo stopnjo uglašenosti, kot je bilo prvotno predvideno, in zahteva posebno mešanico metanola, proizvede 382 kW (520 KM). Audi sicer ne navaja najvišje hitrosti, vendar si predstavljamo, da bi se v tekmovanju za najvišjo hitrost verjetno lahko pomeril s številnimi sodobnimi zmogljivimi avtomobili.
Audi Heritage in Crosthwaite & Gardner so morali na drugih področjih odstopiti od načrtov, saj so medosno razdaljo podaljšali s 3.000 mm na 3.315 mm samo zato, da so zagotovili prostor za pogonski sklop in vzmetenje. Ekipa za izdelavo meni, da bi se moral Auto Union podobno prilagoditi, če se ne bi odpovedal projektu še na papirju.
V primerjavi s kokpiti dirkalnikov Auto Union, ki so bili brez vsakršnih nepotrebnih zadev, je notranjost modela Type 52 videti precej bolj razkošna. Čeprav je zaradi prisotnosti zadnjih vrat videti, kot da bi morali imeti dve vrsti sedežev, je v resnici bolj podobna eni razmaknjeni vrsti, pri čemer sta dva zunanja sedeža nameščena nekoliko za sredinsko nameščenim voznikovim sedežem, velikanski V16 pa zavzema ves prostor zadaj.
Audi pravi, da je Type 52 enkraten primerek, vendar ne bi bili presenečeni, če bi se po koncu minulega tedna na Festivalu hitrosti našel kakšen milijarder, ki bi ga želel zase.
