Edina gotovost Trumpove dobe je, da gotovosti ni. To velja za vse, še posebej pa za avtomobilsko industrijo, sektor, ki je bil večkrat omenjen v pripombah bodočega 47. predsednika ZDA.
Teža tega sektorja se neizogibno povečuje s prisotnostjo izvršnega direktorja Tesle Elona Muska v Washingtonu, ki je odkrito podprl magnata za njegovo obljubo, da bo postal vodja nove komisije za učinkovitost vlade, ki bo priporočila zmanjšanje in reforme zveznih zakonov. „Je osebnost, poseben človek in super genij,“ je v svojem zmagovalnem govoru vzkliknil Trump. „Naše genije moramo zaščititi, saj jih nimamo veliko.“
Toda prav tu se pojavljajo dvomi o nadaljnjih korakih Bele hiše: Kako se bo ameriški predsednik obnašal s šefom največjega svetovnega proizvajalca električnih avtomobilov ob strani v težkem zgodovinskem trenutku za industrijo? Vprašanje je zapleteno in je povezano tudi z odnosi z Evropo.
Električni avtomobil: da ali ne?
Začnimo s stavki, ki so bili izrečeni v zadnjem času: Elona Muska je treba zaščititi. Če to preberete tako, boste morda pomislili, da je treba zaščititi tudi Teslo in električni avtomobil. Vendar pa so izjave, ki so bile dane v času kampanje, dvoumne in bi lahko to razlago potrdile ali zanikale. Po eni strani je Trump omilil svoja prejšnja stališča o električnih avtomobilih in podnebnih spremembah ter izjavil, da je „za električne avtomobile“, saj je „Elon to zelo podpiral“. Po drugi strani pa je dodal, da so vozila na baterije „le majhen del trga“ in da „ljudje želijo bencinske in hibridne avtomobile“.
Kaj torej lahko pričakujemo? Če bo tajkun držal obljube, je mogoče, da bo stanje ostalo takšno, kot je, brez novih spodbud za prehod in hkrati brez razveljavitve dela njegovega predhodnika Bidena, ki ni bil le oče zakona o zmanjšanju inflacije (IRA) in spodbud za nakup električnih avtomobilov v višini 7.500 dolarjev, temveč tudi oče (nezavezujočega) cilja, da se do leta 2030 50 odstotkov prodaje prenese na popolnoma električne in priključne hibridne avtomobile. Ali da spremembe ne bodo radikalne.
Alarm v Bruslju
Kar bi se lahko spremenilo (na slabše), so odnosi z Evropsko unijo. Trump, ki je znan po svoji ljubosumnosti do ameriških izdelkov, je nedavno zagrozil, da bo omejil uvoz vseh vozil s Stare celine, ki so po njegovem mnenju krive, da Američani ne morejo kupovati ameriških avtomobilov. „To nas razdvaja“ in ‚temu bom naredil konec‘, je opozoril Bruselj.
Nemške premium blagovne znamke (Audi, BMW in Mercedes) so se že v preteklosti znašle pod predsednikovim drobnogledom, saj so bile obtožene, da jemljejo tržni delež ameriškim podjetjem. Leta 2018, med njegovim prvim mandatom, so se pojavili strahovi, da bo uvedel 25-odstotno carino na evropski uvoz, kar je desetkrat več od sedanjega 2,5-odstotnega davka. Takrat ni bilo sprejetih nobenih ukrepov, zdaj pa grožnja postaja konkretnejša, saj se Evropa morebitni kitajski invaziji zoperstavlja z uvedbo dodatnih carin v obrambo domače proizvodnje in prodaje.
Ta korak bi bil v prid tudi Elonu Musku, ki je s svojo tovarno Gigafactory v Berlinu že prisoten v tujini in je zato – prav zato – zaščiten pred morebitno trgovinsko vojno. Nasprotno pa imajo svoje tovarne v ZDA tudi BMW, Mercedes, VW in Volvo. Videli bomo, kaj bo ogrozilo mehiško tovarno BMW. Še vedno ostaja skrivnost, kaj bo novo predsedstvo storilo s 100-odstotnimi carinami na uvoz iz Kitajske, ki jih je nedavno predvidela Bidnova administracija. Katere interese bo Trump žrtvoval glede na tesne vezi izvršnega direktorja Tesle s Kitajsko in ameriške blagovne znamke, ki jih je treba braniti? Še en dvom, ki se bo lahko razblinil šele v prihodnjih tednih.
