Japonci še vedno ponujajo popolnoma osnovni avtomobil za manj kot 10.000 €, le da je pri osnovnem modelu morda treba nekoliko stisniti zobe glede opreme.
Toyoti je že peto leto zapored uspelo postati največji avtomobilski proizvajalec v svetovnem merilu, do tega rezultata pa ni mogoče priti le s prodajo relativno dragih hibridnih križancev in mestnih malčkov. Za takšen rezultat je treba ciljati na še širši spekter kupcev, tudi tiste, katerih žepi niso dovolj globoki za hibrida. Iz tega razloga ima Toyota v svojem naboru za določene trge tudi nekatere izredno poceni modele, kot sta npr. Toyota Corolla Axio in Corolla Fielder Wagon. Ta dva modela bo Toyota sicer kmalu izključila iz svoje ponudbe, obstaja pa še en model, ki vendarle ostaja.
Ta model se imenuje Probox in ne, ni »kei car«, ampak pravi avtomobil v kompaktnem segmentu. Čeprav nosi Toyotino značko, ga izdeluje japonski Daihatsu. Za tiste, ki jim Toyota ni pri srcu, je enak avtomobil na voljo tudi kot Mazda, ki se imenuje Familia Van. Na Japonskem osnovni model Proboxa stane 1.529.000 jenov, kar po menjalnem tečaju v času pisanja nanese 9.753,49 €. Kupec, navkljub dejstvu, da Probox izgleda bolj kot avtomobil iz devetdesetih let kot pa iz 21. stoletja, dobi precej dosti avta za denar.
Za ta denar Proboxa poganja Toyotin atmosferski 1,3-litrski bencinski štirivaljnik, ki razvije 94 KM in 122 Nm navora. Nekaterim se sliši znano, in imate prav, saj je bil ta motor še pred slabimi dvajsetimi leti pri nas na voljo v modelih, kot sta Auris in Yaris. Za tiste, ki si želijo nekoliko bolj potentnega Proboxa, pa Toyota ponuja tudi 1,5-litrski motor, ki je v nekaterih različicah celo na voljo kot hibrid s štirikolesnim pogonom, torej precej podobno aktualnemu Yarisu Cross, ki se prodaja tudi pri nas.
Slavni slovenski pregovor »malo denarja, malo muzike« za Proboxa le deloma velja, saj je v najdražji različici precej spodobno opremljen. 2.057.500 jenov ali 13.180 € stane najdražja različica, ki prinaša opremo, kot so električni pomik stekel, ogrevan voznikov sedež, avtomatsko upravljanje dolgih luči, avtomatska klimatska naprava in celo sistem za ohranjanje voznega pasu. Daleč od razkošja, vendar več kot dovolj glede na ceno. Vstopni model Proboxa se žal ne more pohvaliti z nobeno od naštetih funkcij, niti z avtomatsko klimatsko napravo.
Kjer pa se Probox v vseh paketih opreme lahko pohvali, je uporabnost. Probox se namreč s podiranjem zadnje klopi prelevi v pravi kombi, le da nima drsnih vrat. Tisti z zelo visokimi prostorskimi potrebami bodo navdušeni nad kar 181 cm dolgim povsem ravnim nakladalnim prostorom. Precej impresiven podatek glede na Proboxovih 424 cm dolžine. Zaradi škatlaste oblike so Toyotini inženirji kupcem prihranili nekaj bolečin v križu, saj pravilna kvadratna odprtina prtljažnika bistveno olajša nalaganje tovora. Verjamem, da je marsikomu med branjem po glavi krožil še en slavni pregovor, ki pravi: »Če je prelepo, da bi bilo res, potem verjetno tudi je,« in to za Proboxa drži, a spet le deloma. Takšna cena je namreč možna le zaradi menjalnega tečaja japonski jen/evro, saj je japonski jen v zadnjih petih letih proti našemu evru izgubil približno 23,7 % svoje vrednosti. Kljub menjalnemu tečaju pa je na voljo več novih avtomobilov po zelo dostopni ceni, vendar le na nekaterih trgih. Klasičen primer takšnega trga je Kitajska, od koder nenehno prihajajo novice o takšnih in drugačnih avtomobilih za »smešen« denar po današnjih evropskih normativih.
