Symbioz v Renaultovi ponudbi igra vlogo vmesnega člena med Capturjem in Australom, ponaša pa se predvsem s prostornostjo in uporabnostjo.
Pri Renaultu so se pri novem Symbiozu držali precej preprostega recepta. Vzeli so sprednji del Capturja, si izposodili njegovo hibridno pogonsko tehniko in ga z dodatnimi osemnajstimi centimetri dolžine naredili precej bolj uporabnega. Sliši se preprosto, vendar se je na našem kratkem, a podrobnem testu izkazalo, da temu ni povsem tako, saj si Symbioz s Capturjem deli bistveno manj, kot bi morda videz narekoval. Dejstvo sicer ostaja, da sta si Captur in Symbioz do vetrobranskega stekla povsem enaka, vendar se – vsaj na zunanjosti – podobnosti tukaj tudi končajo. Stranski profil je bil zaradi daljših vrat deležen nekoliko ostrejših oblikovnih potez, največja razlika v primerjavi s Capturjem pa je zadek, ki je povsem nov. V slogu najnovejšega Renaultovega oblikovnega jezika so zadnji žarometi postali ozki in precej ostri, pod njimi pa se nahajajo vertikalne zareze, ki sicer ne služijo nobenemu praktičnemu namenu, ampak poskrbijo, da zadek izgleda mogočnejši.
Prav v zadnjem delu so razlike najopaznejše tudi v notranjosti, natančneje v prtljažniku. Symbioz se ponaša s kar 434 litri prtljažnega prostora z zadnjo klopjo v skrajno zadnjem položaju, kar je zelo opaznih 140 litrov več kot pri Capturju. Tudi sama odprtina prtljažnika je pravilne oblike, zato je nalaganje vanj zelo enostavno. Kljub bateriji hibridnega sistema, ki se skriva pod prtljažnikom, je Renault še zmeraj našel prostor za rezervno pnevmatiko, kar je dandanes velika redkost, a v nujnih situacijah neprecenljiv dodatek. Zadnjo klop je mogoče enostavno pomakniti naprej za šestnajst centimetrov, kar znatno poveča prtljažni prostor, vendar hkrati močno posega v prostor za potnike v zadnji vrsti. Ko pa je klop potisnjena v skrajno zadnji položaj, je življenje v drugi vrsti nadvse prijetno, saj je prostora več kot dovolj, okna pa so še nekoliko večja kot na sestrskem Capturju, zato je občutek še bolj prostorsko razsežen.
V prvi sedežni vrsti je delovno okolje povsem enako kot pri Capturju, torej velja enako, kot smo zapisali že na našem potepu po Prekmurju s Capturjem. Pohvaliti je torej vredno infozabavni vmesnik na Googlovi platformi ter splošno ergonomijo in udobje v notranjosti, gumb za izklop nadležnih sistemov My Safety. Zmotil nas je le položaj površine za indukcijsko polnjenje telefona, ki je zaradi lebdeče ročice samodejnega menjalnika nekoliko skrita. Vendar je Symbiozova kabina na splošno nadvse prijetna, udobni sedeži pa še dodatno olajšajo preživljanje časa za volanom.
V času pisanja je Symbioz na voljo le v eni motorni izvedenki, in sicer iz Clia in Capturja že dobro znan samopolnilni hibrid s skupno sistemsko močjo 145 KM, ki s časom ni postal nič bolj preprost. Osnova je 1,6-litrski štirivaljnik, ki proizvaja 94 KM, ta pa je povezan s štiristopenjskim samodejnim menjalnikom. Ker termični motor sam po sebi zaradi pomanjkanja sklopke ne more speljati, igra primarno vlogo generatorja, da za speljevanje vedno poskrbi elektromotor. Baterija je s 1,2 kWh sorazmerno majhna, vendar je kljub majhni kapaciteti pri nižjih hitrostih Symbioz zmožen precejšen delež poti opraviti izključno na elektriko, kar se odraža tudi na porabi. Na našem kratkem testu je brez velikega truda poraba znašala 5,1 litra na sto prepeljanih kilometrov, kar je glede na velikost avtomobila izvrsten rezultat. K rezultatu je vsekakor pripomogel način vožnje B, ki omogoča vožnjo na (skoraj) en pedal, podobno kot pri električnih vozilih, njegov glavni namen pa je povrniti čim več izgubljene energije ob zaviranju nazaj v baterijo. Sam pogonski sklop večinoma deluje zgledno in neopazno, le občasno termični motor nenadoma začne dvigovati vrtljaje z namenom polnjenja baterije, vozniku pa da iluzijo, da vozi v prenizki prestavi, čeprav temu ni tako. Tudi moči je povsem dovolj, zato Symbioz nikoli ne deluje podhranjen.
Razlike v primerjavi s platformnim sorodnikom so precej izrazite tudi na podvozju, saj je to še nekoliko bolj naravnano udobju v primerjavi s Capturjem. Na naših grobih slovenskih regionalnih cestah je neravnine blažil z odliko, kot smo se tudi naučili pričakovati od francoskih avtomobilov. Pravzaprav smo opazili, da je Symbioz pokazal višjo raven udobja kot Captur. Tudi krmilni mehanizem je prijeten za mestno vožnjo ali umirjeno jadranje po regionalnih cestah, treba pa je priznati, da ima Symbioz raje zmernost kot dinamiko, tudi v športnem načinu.
Pod črto se je Symbioz izkazal kot udoben, varčen, dobro opremljen in predvsem prostoren avtomobil, kar so pravzaprav vsi aduti, ki jih iščemo v družinskem avtomobilu. Zato se Symbioz zdi precej racionalna izbira za družinsko rabo. S svojim hibridnim pogonskim sklopom bo prepričal tudi tiste, ki si želijo električne vožnje, a se še niso povsem pripravljeni spopadati z vsemi kabli in polnjenji, povezanimi z električnimi vozili. Cena za vstopni Symbioz z opremo Techno je zastavljena pri 30.990 evrih, za takšnega z nekaj dodatne opreme, kot smo ga imeli na testu, pa je treba odšteti še dva tisočaka več.
PREIZKUS VOZILA JE OMOGOČILO PODJETJE
