TEST: Tesla Model Y Long Range Rear-Wheel Drive: Trma prinaša rezultate

Pri Tesli že od svojih začetkov rinejo z glavo skozi zid, da naredijo točno to, česar konkurenca ne. To se jim pogosto obrestuje, a občasno naletijo tudi na kakšen zid iz armiranega betona.

Model Y se, tako kot ostali Teslini modeli, še naprej drži čim bolj minimalističnega oblikovanja. Tudi po prenovi ostaja nezmotljivo prepoznaven, le da zdaj z nekoliko drugačnim obrazom. Spredaj izstopa nova dnevna LED-luč, ki v enem samem traku poteka čez celotno širino vozila – preprosta, a izrazita oblikovna poteza, ki jo je Tesla prvič uporabila na Cybertrucku. Največ sprememb je doživel zadek, kjer je zadnji LED-trak pravzaprav postal projekcija na površino karoserije. Končni rezultat je izrazito futurističen videz, zaradi katerega bo zadek Modela Y v temi težko ostal neopažen, saj v živo izgleda zelo zanimivo. Čeprav osnovna oblika ostaja enaka, so Teslini oblikovalci dobro poskrbeli, da novi sprednji in zadnji del ostajata skladna s celotno podobo avtomobila.

Dogajanje v notranjosti pa lahko najbolj poljudno ponazorimo z izjavo skoraj vsakega, ki je med testom sedel v Teslo: »Pa saj tu je samo ena velika tablica!« Malo za šalo, malo zares – osrednji del notranjosti novega Modela Y je res en velik 15,4-palčni zaslon, preko katerega upravljamo tako rekoč vse funkcije avtomobila. Ko drugi proizvajalci funkcije pomaknejo v zaslon, to novinarji pogosto grajamo, a v tem primeru bi bil takšen očitek nepošten. Tesla je namreč v novo generacijo svojih vozil vgradila verjetno najboljši zaslon in vmesnik v tem segmentu – če ne kar nasploh. Zaslon je zaradi OLED-tehnologije svetel in zelo odziven, sam vmesnik pa logično razporejen in zato nič težji za uporabo kot mobilni telefon – v nekaterih pogledih ga je celo lažje upravljati. Armaturna plošča je v sklopu prenove prejela trak ambientalne osvetlitve in posodobljen dizajn, pohvaliti pa velja tudi izbrane materiale ter kakovost izdelave. Sedeži so zelo udobni in ponujajo dovolj nastavitev, da bo vsak voznik našel ustrezen položaj, zato je treba pohvaliti tudi splošno ergonomijo notranjosti. Tudi izbirnik smeri vožnje, ki je odslej integriran v zaslon, se ni izkazal za motečega – zahvaljujoč Teslinemu pametnemu predvidevanju izbire smeri, ki deluje zanesljivo, ga v praksi skorajda ni treba uporabljati. Tesla je bila zaradi ne najbolj všečne postavitve stikal smernikov pri Modelu 3 primorana stopiti korak nazaj in je v Modelu Y znova uporabila obvolansko ročico.

Model Y ima, za razliko od večine konkurentov v svojem segmentu, dva ločena prtljažna prostora. Glavni prtljažnik za drugo sedežno vrsto meri kar 822 litrov, če je to premalo, pa lahko z gumbom v prtljažniku elektronsko podremo še drugo vrsto sedežev, s čimer se prostornina poveča na 2022 litrov – številke, ki bi jih zavidali tudi številni modeli iz višjega segmenta. Pod sprednjim pokrovom se skriva še en prtljažnik prostornine 116 litrov, ki je dovolj velik za manjši kovček ali mehko potovalko. Po prenovi je Tesla sprednjemu prtljažniku dodala tudi odtočni kanal z zamaškom, kar omogoča enostavno čiščenje z vodo. Model Y pa s prostornostjo ne preseneča le zadaj – tudi na zadnji klopi je dovolj prostora za odrasle nadpovprečne rasti.

Pri izbiri pogona Tesla ostaja preprosta – na voljo so le tri kombinacije elektromotorjev in baterij. Tokrat smo na testu gostili različico Long Range z zadnjim pogonom, ki ima med vsemi izvedenkami Modela Y največji deklarirani doseg po ciklu WLTP. Pogon sestavlja elektromotor na zadnji osi, ki razvije 340 KM in 450 Nm navora. Energijo črpa iz baterije s kapaciteto 75,0 kWh, kar naj bi zadostovalo za 622 km dosega po WLTP-ciklu. Poglobljen članek o tem, ali je ta doseg dejansko dosegljiv, je še v pripravi, a smo na testu z enim polnjenjem prevozili približno 550 km, kar je vsekakor odličen rezultat. Še bolj impresiven pa je podatek o porabi – dosegli smo 13,1 kWh/100 km, kar je celo manj, kot obljublja proizvajalec. To porabo smo dosegli z vožnjo pretežno po regionalnih cestah, medtem ko se na avtocesti ob zmernih temperaturah in ob upoštevanju omejitev poraba ne dvigne bistveno nad 17 kWh/100 km. V mestu pa se ob močni rekuperaciji lahko približamo celo magični meji desetih kilovatnih ur.

Polnjenje ostaja uganka. Tesla pri obeh različicah Long Range obljublja hitro polnjenje na enosmernem toku z močjo do 250 kW, vendar smo kljub predgreti bateriji in prazni Teslini hitri polnilnici le za kratek čas dosegli moči okoli 200kW, nato pa je ta padla na okoli 100 kW. Polnjenje od 20 do 80 odstotkov je ob teh pogojih trajalo 30 minut, kar je precej več od obljubljenih 18 minut. Polnjenje na izmeničnem toku pa ostaja standardno – z močjo do 11 kW.

Kljub obsežni prenovi Model Y še vedno ni postal športnik, temveč ostaja odličen potovalnik. Podvozje je nastavljeno precej čvrsto in se z nepopolnostmi na cesti spopada solidno, čeprav se nekatere neravnine prenašajo v kabino nekoliko preveč neposredno. Pozitivna plat čvrste nastavitve pa pride do izraza v zavojih, kjer je nagibanja praktično nič. Glede na maso skoraj 1,9 tone je to zelo pohvalno. Kljub temu Model Y v zavojih ni ravno domač – pri dinamični vožnji, zlasti v sprednjem delu, hitro zmanjka samozavesti. Volanski mehanizem je sicer prijetno obtežen in odziven, a občutek na volanu je nekoliko preveč sintetičen. A resnici na ljubo – večina kupcev Modela Y ne bo iskala meja oprijema, temveč bo raje udobno potovala po avtocesti, kjer se avtomobil odlično znajde. K udobju pomembno prispeva tudi izjemno dobro zvočno izolirana kabina, ki je med najtišjimi, kar sem jih imel priložnost preizkusiti doslej.

Med testom so nam največ sivih las povzročili asistenčni sistemi, ki lahko vozniku resno preizkusijo živce. Sistem za ohranjanje voznega pasu je izrazito nepredvidljiv – včasih sploh ne reagira, drugič deluje brezhibno, tretjič pa nenadoma in sunkovito popravi volan v povsem nedolžni situaciji, kar spremlja glasen zvočni opozorilnik, ki lahko potnike pošteno prestraši. Ker se vsi sistemi zanašajo izključno na kamere, se ob slabi svetlobi hitro pojavijo težave – ko nastopi mrak, kamere ne zaznajo dovolj svetlobe, zaradi česar se na zaslonu prikaže množica opozoril, ki niso vezana na okvare, ampak zgolj na pogoje zunanje osvetlitve. Avtopilot, po katerem je Tesla znana že leta, sicer večinoma deluje solidno in omogoča nekoliko več samostojnosti kot konkurenčni sistemi, a v trenutni fazi ostaja preveč nepredvidljiv, da bi bil zares uporaben. Največ težav povzroča na zaviralnih pasovih na avtocestah, kjer včasih sam zavira, spet drugič pa se kar naenkrat izklopi – kar zna biti tudi nevarno. Sistem za prepoznavanje prometnih znakov pa ne zaznava niti tabel za naselja, zaradi česar je večino časa neuporaben. In čeprav ima novi Model Y skoraj toliko kamer kot Pentagon, še vedno ne omogoča 360-stopinjskega pregleda, kar pri avtomobilu tega cenovnega razreda preseneča.

Pod črto je Model Y eden tistih v segmentu, ki v primerjavi s konkurenco najbolj izstopa. Gre za povsem samosvoj izdelek z jasno zastavljeno in predvsem drugačno filozofijo – prav to pa je tudi eden ključnih razlogov za njegov komercialni uspeh na evropskem in tudi domačem trgu. Res je, da so nekateri asistenčni sistemi nekoliko nepredvidljivi, a z izjemno učinkovitim pogonskim sklopom, odličnim dosegom in udobno vožnjo to več kot uspešno nadomesti. Model Y v izvedenki Long Range z zadnjim pogonom stane 49.990 €, kar ob bogati serijski opremi – ogrevani in hlajeni sedeži z električnim pomikom, električno nastavljivo naslonjalo zadnje klopi, steklena streha, 8-palčni zaslon za zadnje potnike in sistem avtopilot – pomeni razmeroma ugodno ceno v primerjavi s konkurenco. Cena testnega primerka je zaradi izbire barve Quicksilver in bele notranjosti znašala 54.770 €.