Alfa Romeo 159, je pred 20 leti nasledil model 156. Prevzel je številko slavnega dirkalnika Alfe Formule 1 iz 50. let prejšnjega stoletja in je bil tudi zadnji kombi srednjega razreda te znamke.
Alfa Romeo je model 159 skupaj z modelom Brera predstavila marca 2005 na avtomobilskem salonu v Ženevi in kmalu zatem na avtomobilskem salonu Auto Mobil International v Leipzigu. Oblika je nastala v sodelovanju med Giugiarom in Centro Stile Alfa Romeo. Sprednji del krasi za znamko značilna V-oblikovana maska hladilnika („Scudetto“), ustrezno oblikovana motorni pokrov in cilindrični žarometi.
Pri oblikovanju se je zgledovala po študiji Brera iz leta 2002, ki je prav tako Giugiarov projekt. Fiat je Giugiaroja prosil, naj osrednje elemente tega konceptnega vozila prenese na prihajajočo limuzino. Zlasti od spredaj sta si serijska Brera in 159 zelo podobni. Stranski pogled na limuzino 159 zaznamuje visoka pasna linija, ki se proti C-stebričku še dodatno dvigne. Več zunanjih oblikovnih elementov je bilo zasnovanih tako, da je vozilo videti večje. Ti ukrepi so bili namenjeni morebitnemu trženju v ZDA, ki pa na koncu ni bilo izvedeno. Poskrbeli pa so tudi za to, da je 4,66 metra dolg in 1,83 metra širok model 159 deloval precej mogočno, kar ni bilo po godu vsem Alfistom.
Zgodnji osnutki Centro Stile iz leta 2001 za karoserijo kasnejšega modela Tipo 939 niso bili sprejeti, medtem ko je bila notranja oprema še dodatno izpopolnjena. Notranjost prevzema stilne elemente prejšnjih modelov Alfa Romeo, med drugim globoko vgrajene instrumente, nagnjene proti vozniku, kot pri modelu 156. Z višje kakovostnimi materiali v notranjosti naj bi model 159 močneje konkuriral BMW, Mercedesu in Audiju.
159, Brera in Spider so edini serijski modeli, ki temeljijo na premium platformi, razviti za nekdanje skupno podjetje med Fiatom in General Motorsom. Ta platforma je bila prvič predstavljena leta 2003 v obliki študije dizajna Opel Insignia, ki pa ni imela nobene tehnične ali konceptualne povezave s kasnejšim serijskim vozilom istega imena.
Z oznako modela je Alfa Romeo nadaljevala tradicijo modela Tipo 159 iz leta 1951, dirkalnika Formule 1, s katerim je Juan Manuel Fangio osvojil naslov svetovnega prvaka. Predhodnik modela 159 je bil Alfa Romeo 156. Medtem ko je bil model 156 kot limuzina na voljo le s pogonom na sprednja kolesa, je bil model 159 na voljo z opcijskim pogonom na vsa kolesa, ki ga je Alfa pod oznako Q4 ponujala izključno za najmočnejše motorne različice 3.2 V6 24V in 2.4 JTDm.
Dizelski motorji so bili proizvedeni v koncernu Fiat, bencinski motorji pa so temeljili na konstrukcijah GM, ki jih je Alfa Romeo opremila z novo razvitimi glavami valjev z neposrednim vbrizgavanjem. Motor V6 je bil proizveden v podjetju Holden, ostali agregati pa v podjetju Opel. Kasneje so motorji s turbinskim polnilnikom iz koncerna Fiat nadomestili motorje z atmosferskim polnjenjem, ki so temeljili na motorjih Opel.
Na ženevskem avtomobilskem salonu je Alfa Romeo marca 2006 predstavila kombi različico Sportwagon, ki je bila tehnično enaka limuzini. Tudi Crosswagon Q4 je tako dobil naslednika. V Italiji je model 159 uporabljala tako Polizia di Stato kot tudi Carabinieri. Policijska vozila so svetlo modre barve z belimi črtami in značilnim motivom pantere na sprednjem blatniku. Carabinieri so uporabljali temno modro različico z rdečimi črtami.
Razvoj modela 159 sovpada z obdobjem delovanja skupnega podjetja med GM in Fiatom od leta 2000 do 2005. V okviru tega sodelovanja je bil Fiat med drugim odgovoren za razvoj vozil srednjega razreda z višjimi zahtevami. Poleg modelov Alfa Romeo so bili načrtovani tudi manjši Cadillac, derivat Buicka in novi Saab. Vsi naj bi uporabljali skupno platformo.
Konstrukcija je morala izpolnjevati številne mednarodne zahteve, med drugim različne konfiguracije motorjev in pogonov, možnosti vgradnje za vrstne in V-motorje, različice s prednjim, štirikolesnim ali zadnjim pogonom ter zahteve glede udobja in trčenja, specifične za ZDA. To je privedlo do široke, težke in drage platforme z neugodno prostorsko ekonomijo.
GM se je kasneje umaknil iz uporabe platforme. Po koncu skupnega podjetja so se tudi načrtovani modeli Cadillac in Buick umaknili kot kupci, tako da je Alfa Romeo ostala edina uporabnica. GM je sicer prevzel razvojne stroške v višini več kot milijarde dolarjev, vendar je sama konstrukcija prešla na Fiat. Sergio Marchionne je kasneje komentiral, da so izkušnje z modelom 159 pokazale, da velikost in teža sama po sebi ne zadostujeta za prepričljiv model Alfa.
V začetku leta 2008 je Alfa Romeo model 159 podvrgla prenovi. Predelava podvozja je zmanjšala težo vozila za 45 kilogramov, kar je povečalo nosilnost s 445 na 475 kilogramov in zmanjšalo prazno težo osnovnega modela na 1460 kilogramov. Sedeži so dobili novo strukturo za večjo stransko oporo.
Linija opreme Progression je bila ukinjena, osnovna oprema pa je bila med drugim razširjena z zavorami Brembo in elektronskim diferencialom Q2 pri modelih s prednjim pogonom. Tudi 3,2-litrski V6 je bil zdaj na voljo s prednjim pogonom. Alfa Romeo je podaljšala intervale vzdrževanja s 30.000 na 35.000 kilometrov. Novost je bil tudi dostop do prtljažnika prek logotipa blagovne znamke na zadku.
Leta 2009 je Alfa Romeo svojo ponudbo motorjev dopolnila z dvema novima pogonskima agregatoma: 1,8-litrskim turbobenzinskim motorjem z močjo 147 kW in 2,0-litrskim dizelskim motorjem z močjo 125 kW. 1,9-litrski dizelski motor je ostal v ponudbi do konca proizvodnje. Konec oktobra 2011 je bila proizvodnja v tovarni Pomigliano d’Arco zaključena. Zaradi velikih zalog je bil model na voljo do konca leta 2012.
