Tega BMW-ja ne poznajo niti najbolj zagrizeni ljubitelji. Razlog za to je predvsem v avtomobilu samem: izdelanih je bilo le 412 primerkov modela 503. Na trg je prišel pred 70 leti. Poglejmo nazaj. Njegova zgodba se namreč začne že malo prej.
Na mednarodnem avtomobilskem salonu v Frankfurtu leta 1955 je BMW predstavil dva nova modela, 503 Coupé in 503 Cabriolet, ki sta se uvrščala nad obstoječi limuzini 501 in 502. Obe različici sta bili zasnovani kot luksuzni 2+2-sedežni avtomobili in sta bili tehnično tesno povezani z BMW 502 3,2 Litra Super. Podvozje, pogon in večji del tehnologije so prevzeti iz tega modela. Pod novo razvito karoserijo deluje osem-valjni V-motor iz lahkega kovinskega zlitine s prostornino 3168 kubičnih centimetrov in močjo 140 KM pri 4800 obratih na minuto.
Oblikovalska zasnova karoserije je delo Albrechta Grafa von Goertza, ki je hkrati odgovoren tudi za BMW 507. Po pripravljalnem delu Kurta Bredschneiderja Goertz v kratkem času razvije tako kupe kot kabriolet BMW 503. Oba vozila sta bila izdelana v obliki pontona s klasičnim BMW-jem in se jasno razlikujeta od limuzin serije 501, ki so po obliki še vedno močno spominjale na predvojno obdobje. BMW 503 deluje bolj stvarno, jasno in moderno, s čimer zaznamuje stilistični preobrat v takratni BMW-jevi ponudbi.
BMW 503 je svojo javno premiero doživel na avtomobilskem salonu IAA septembra 1955. Skupaj z BMW 507 sta oba modela postala najbolj opazna vozila na razstavi. Roadster je bil poimenovan »sanje z Isarja«, medtem ko sta bila kupe in kabriolet modela 503 obravnavana kot luksuzna potovalna vozila, namenjena predvsem ameriškemu trgu. Za Goertza so ti modeli pomenili mednarodni preboj kot avtomobilski oblikovalec.
Serijska proizvodnja se začne maja 1956. Tako kupe kot kabriolet sta izdelana ročno. Karoserija je sestavljena iz jeklenega okvirja, ki naj bi potnike zaščitil v primeru nesreče. Sprednja stena, notranji blatniki in ojačitve so prav tako iz jekla.
Zunanji deli karoserije, kot so pokrov motorja, vrata in pokrov prtljažnika, so izdelani iz aluminij-magnezijeve zlitine, saj je bil čisti aluminij v prototipih ocenjen kot premehak. Tudi armaturna plošča je izdelana iz masivnega aluminija. Proizvodnja karoserij je bila prvotno predvidena pri podjetju Baur, vendar je bila na koncu izvedena v tovarni BMW. V nasprotju s kasnejšimi trditvami niti zasnova niti izdelava karoserije modela 503 nista potekali v podjetju Bertone.
Tehnično gledano BMW v veliki meri uporablja obstoječe komponente. Inženir Fritz Fiedler razvije dve različici novega okvirja na podlagi modela 502. Za BMW 503 se uporabi različica z nespremenjenim medosjem. Sprednja in zadnja os ter krmiljenje prav tako izhajajo iz modela 502. Prenos moči se najprej izvaja prek daljinsko upravljane menjalnik z menjalnikom na volanu in menjalnikom, nameščenim pod sprednjim sedežem. Zavorni sistem je sprva deloval s bobnastimi zavorami in ojačevalnikom zavorne sile. Od leta 1957 je BMW serijsko opremil prednjo os z diskovnimi zavorami. Ta sprememba je bila med drugim izvedena na podlagi priporočil Johna Surteesa, ki je sam vozil BMW 507.
Motor je omogočil zmogljivosti, ki so za luksuzni avtomobil iz 50. let prejšnjega stoletja izjemne. BMW 503 pospeši od 0 do 100 km/h v 13,3 sekundah in doseže največjo hitrost 190 km/h. Stranski izpuhi zraka, tako imenovane škrge, naj bi podobno kot pri BMW 507 zmanjšali kopičenje toplote v motorju. Zaradi toplotnih težav BMW na željo strank izdeluje nekatere vozila z dodatnimi odprtinami za zrak v prednjih blatnikih. Goertz kasneje potrdi to spremembo tudi z oblikovnega vidika.
Kabriolet ima v tej seriji posebno mesto. Je prvo evropsko serijsko vozilo z elektrohidravličnim pokrovom in električnimi steklenimi dvigali. Kljub temu je število proizvedenih vozil zelo majhno. Od maja 1956 do konca proizvodnje spomladi 1960 je bilo proizvedenih le 412 primerkov BMW 503. Od tega je bilo 273 vozil kupejev in 139 kabrioletov. Trije kupejev in trije kabrioleti so bili proizvedeni z desnim volanom posebej za britanski trg.
Med proizvodnjo BMW razlikuje med dvema serijama. Vozila serije 1 imajo prestavno ročico na volanu, hidravlične dvigala oken in hidravlično podprto streho. Pepelnik je nameščen pod armaturno ploščo, stranske okrasne letve so na zadku rahlo ukrivljene navzgor. Serija 2 je opremljena s palico za prestavljanje z menjalnikom, ki je neposredno pritrjen na motor, električnimi stekli in spremenjeno notranjo opremo. Pepelnik je prestavljen poleg zvočnika radia, okrasne letve so zdaj ravne. Streha ostaja hidravlično upravljana.
Cena BMW 503 je bila s približno 29.500 do skoraj 30.000 nemških mark na ravni, ki je znatno višja od cene večine sodobnih vozil. S tem stane približno dvakrat več, kot je bilo prvotno predvideno. Niti BMW 503 niti BMW 507 ne moreta pokriti svojih razvojnih stroškov. Kljub temu model 503 utrjuje podobo blagovne znamke kot proizvajalca visokokakovostnih in tehnično zahtevnih avtomobilov.
Zadnji izdelani kupe ima številko šasije 69412, zadnji kabriolet pa številko 69408. Danes sta obe različici BMW 503 med najredkejšimi in najbolj iskanimi klasičnimi modeli te znamke.
