TEST: MINI Countryman ONE Essential Trim: Največji med najmanjšimi

Mini ne bi bil Mini, če bi bil običajen. Zato je jasno drugačen od praktično vseh tekmecev.     

Osnovna cena: 31.950 €
Cena testnega vozila: 36.445 € (konfigurator)

Countryman v neposrednem prevodu pomeni podeželski mož. In čeprav z izjemo voznega programa »Terrain« in nekoliko večje oddaljenosti od tal nima prav nič podeželskega, pa nekaj na tem imenu vseeno drži. Z dolžino 4,43 metra, širino 1,84 metra in višino 1,65 metra se je namreč dokončno otresel oznake majhnosti, pri čemer si arhitekturo pod pločevino – zdaj že tradicionalno – deli z bavarskim sorodnikom BMW X1. Oblikovno se precej odmika od tradicionalnih oblin in stavi na ostrejše, izrazito oglate poteze, med katerimi spredaj dominira nova osmerokotna maska. V vstopnem paketu opreme Essential je zunanjost sicer bolj zadržana in očiščena nepotrebnih okraskov, kar pa mu daje prijetno čist in skorajda že robusten videz.

Notranjost je zelo podobna ostalim Minijevim modelom, hkrati pa je drugačna od praktično vseh drugih avtomobilov tega segmenta. Zaslugo za to lahko pripišemo okroglemu zaslonu OLED infozabavnega vmesnika, ki v diagonalo meri 9,4 palca. Navdušuje s samo obliko, grafikami ter odzivnostjo, nekoliko manj pa navdušuje sam vmesnik, ki je malce prenatrpan. Če ne doplačate projicirnega zaslona, ta igra tudi vlogo merilnikov – za volanom namreč ni nobenega zaslona. Ker smo tokrat degustirali skoraj povsem osnovnega Countrymana, je armaturna plošča namesto v tkanino odeta v mehko plastiko, volanski obroč pa je ostal brez perforiranega usnja in tretje prečke, ki je na bolje opremljenih modelih iz tkanine. Tudi sedeži, ki so na bolje opremljenih modelih usnjeni in za voznika celo masažni, so tukaj odeti v preprosto sivo tkanino, čemur sicer ne zamerim, bo pa marsikoga zmotilo dejstvo, da ne nudijo nastavitve ledvene podpore. Kljub vsemu pa ima Countryman eno najbolj zanimivih notranjosti v svojem segmentu – to tudi mora imeti, saj na volanu vendarle nosi Minijevo značko.

Pod pokrovom motorja se skriva 1,5-litrski trivaljni bencinski motor, ki s pomočjo turbopolnilnika razvije 90 kW (122 »konjev«) moči in 230 Nm navora. Intuicija nam pove, da je to za SUV, ki tehta več kot poldrugo tono, precej skromen podatek – in tokrat nas ta ne vara. Ko ste za volanom sami, se boste s Countrymanom One do stotice pognali v 10,5 sekunde, če imate s sabo še potnike in prtljago, pa še kakšno sekundo ali dve več. To so pa vendarle le številke – v praksi pa to pomeni, da bo treba stopalko za plin kar močno razgibavati, posledično pa bo motor med pospeševanjem precej glasen. Treba pa je BMW-jevim inženirjem, ki so odgovorni za razvoj tega motorja, priznati, da je njegov tek precej bolj miren kot pri drugih trivaljnikih, hkrati pa frekvenca njegovega zvoka ni tako moteča – pravzaprav je v času elektrifikacije precej prijetna. Poraba? Okroglih sedem litrov na sto prevoženih kilometrov.

Moč se na sprednji kolesni par prenaša prek 7-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika, ki mu ne bi škodil kakšen ščepec odzivnosti več, hkrati pa je prav menjalnik s svojo precej dolgo 7. prestavo odgovoren, da kljub podhranjenosti motorja njegov trušč pri avtocestnih hitrostih ostane zmeren. Nas pa je zmotilo tresenje in dušenje motorja, ki je zaradi pomanjkanja navora prisotno pri lezenju. To dogajanje se z obremenitvijo avtomobila stopnjuje, uporaba funkcije Auto-hold pa ga močno omeji. A kljub temu težava ostaja.

Eden Minijevih zaščitnih znakov je gokartovski občutek za volanom. Ker pa je Countryman za Minija precej velik in težak, je bilo treba vozniško izkušnjo temu tudi nekoliko prilagoditi. Podvozje je denimo nastavljeno mehkeje od pričakovanj, hkrati pa je dovolj togo, da dinamičen značaj znamke pride do izraza tudi pri njihovem najmanj športnem modelu, zna pa zaradi svoje nastavitve kakšno nepravilnost na cesti precej grobo pobrati. Lega na cesti je za SUV zelo dobra, avtomobil zastavljeni poti odlično sledi, čeprav je bočno nagibanje karoserije še zmeraj prisotno. V primerjavi z drugimi modeli znamke je precej drugačno tudi krmiljenje, ki ne spominja več na gokart, je pa zelo komunikativno, natančno in prijetno obteženo.

Countryman ima mnogo adutov. Vendar, če vprašate mene, sta njegova glavna aduta prostornost in uporabnost. Začnimo kar pri prtljažniku, ki je s 505 litri prostornine glede na zunanje gabarite precej velik, hkrati pa lahko zaradi pravilne oblike prtljažnega prostora ta volumen dodobra zapolnite. Če so vaši potniki majhni otroci, ki ne zahtevajo veliko prostora za noge, pa je zaradi pomične zadnje klopi ta prostor možno še dodatno povečati. Ko smo že pri zadnji klopi – prostora je povsem dovolj tudi za odrasle potnike, med testom pa smo tja brez težav posedli celo tri odrasle, ki so tam brez muk preživeli večurno vožnjo.

Ko pod vse skupaj potegnemo črto, pridemo do zaključka, da Countryman dejansko predstavlja kombinacijo adutov, ki jo v sodobnem svetu avtomobilizma vedno bolj redko srečamo. Gre za avtomobil, ki je vsestransko družinsko uporaben, se zna spodobno zapoditi tudi skozi zavoje in je dovolj zanimiv, da v segmentu sicer precej generičnih avtomobilov izstopa. Povrh vsega pa se lahko brez stresa zapeljete čez kakšen robnik ali po manj zahtevnem brezpotju. Če se zanimate za nakup Countrymana in vaš teren sega tudi zunaj mestnih ulic, pa vam toplo priporočam, da namesto osnovne izberete katero drugo motorizacijo – Countryman jih ima namreč mnogo, vse od najosnovnejšega trivaljnika pa do nabritega 300-konjskega modela JCW. Tudi dizelska in električna različica obstajata. Izbira je vaša.