Škoda Superb praznuje 25. obletnico. Na nesrečni 11. september 2001 je ta limuzina doživela svojo premiero na avtomobilskem salonu IAA v Frankfurtu. Od takrat je bilo prodanih več kot 1,8 milijona primerkov. Kako hitro mineva čas.
Zgodovina se ponavlja, a v drugačnih okoliščinah: prvi Škoda Superb nove generacije iz leta 2001 je bil v veliki meri še vedno podaljšana različica takratnega VW Passata. 23 let kasneje novi VW Passat Variant v večji meri temelji na četrti generaciji Superba in se skupaj z njim proizvaja na Slovaškem. Oblikovalci Škode Superb I se zdaj ozrejo nazaj na razvoj te limuzine, ki je v Češki republiki postala celo uradna državna limuzina. Delo na Škodinem sorodniku modela Passat B5 se je začelo leta 1995, VW pa je na trg prišel leta 1996.
S modelom Superb I se je Škoda po dolgem času ponovno usmerila v vrhunski avtomobilski razred. Prvi Superb s šest- in osem-valjnimi motorji je bil izdelan med letoma 1934 in 1949. »Zame je bilo to presenečenje – in zdelo se mi je, da je to drzen korak,« se spominja Jiri Hadascok, takrat še praktikant, danes pa koordinator za zunanji dizajn pri Škodi. Hkrati pa je bil že od samega začetka globoko navdušen nad dizajnerskim osnutkom.
Delo na modelu Superb I se je začelo že leta 1995. Oblikovanje je razvila mednarodna ekipa pod vodstvom Dirka van Braeckela. Med njimi je bil tudi Čeh Zdenek Cibulka. Spominja se: »Evropski avtomobili so takrat uporabljali preproste linije in proporce, jasno razpoznavne, uravnotežene in lepe – to je bil takrat trend.« Vendar je to privedlo tudi do določene monotonosti, od katere se je moral Superb I ločiti.
Prva generacija sodobnega modela Superb je zaznamovala vstop v nov segment. Kupci Škode so zdaj lahko kupili večji in udobnejši avtomobil kot doslej, saj je bil Superb I zasnovan na podaljšani različici modela Passat B5 za kitajski trg, ki je bila za deset centimetrov daljša. Spomladi 2001 je na avtomobilskem salonu v Ženevi debitiral serijsko podoben prototip Škoda Montreux, konec leta 2001 pa je na trg prišel Superb I. Kako bi lahko izgledala elegantna kupe različica, je leto kasneje na avtomobilskem salonu v Ženevi pokazal Škoda Tudor (od leta 1946 do 1952 je obstajal model 1101 Tudor, po katerem je bil poimenovan, kar je hkrati besedna igra z »Two Door«). Na žalost ta model ni šel v serijsko proizvodnjo.
Superb I je združil najboljše iz dveh svetov. Tam, kjer je bilo to smiselno, je uporabil preizkušene dele in sisteme znamke Volkswagen. K temu so se pridružile posebne rešitve, razvite izključno za ta model. Ena od prvih domiselnih značilnosti je bil predal za dežnik v avtomobilskih vratih. Ta je še danes značilen za model Superb.
Pri prvi generaciji je bil dežnik še shranjen v zadnjih vratih. Tudi z današnjega vidika se oblikovalski tim strinja, da je bil ta detajl z dežnikom prelomna pika na i – dokaz, da je bil že Superb I luksuzni avtomobil.
Tudi s svojo izjemno prostornostjo v notranjosti, razkošnimi materiali, trdno varnostjo in zmogljivimi motorji je Superb I ponujal vrhunsko udobje – prava limuzina v vseh pogledih. »Gre za povsem nekompliciran avtomobil, zvestega spremljevalca, ki poleg tega prinaša veliko užitka pri vožnji,« povzema oblikovalec avtomobilov Zdenek Cibulka.
Torej klasika prihodnosti? Vsekakor, saj je bilo do leta 2008 zaradi pomanjkanja kombijev izdelanih le dobrih 136.000 vozil Superb I. Trenutno je limuzina na voljo po zelo ugodni ceni, celo v vrhunski različici z motorjem 2,8 V6 in 193 PS. Vstopni motor je bil sicer 2,0-litrski atmosferski motor z 115 PS, vendar se je veliko kupcev odločilo za TDI-motorje.
