Z lansiranjem modela Accord leta 1976 je Honda dokončno potrdila svoje ambicije v svetu večjih in prestižnejših avtomobilov.
Vrnimo se 50 let nazaj v čas, natančneje v leto 1976, ko so na trg zapeljali modeli, kot so Ford Fiesta, Volvo 343 in Mercedes-Benz W123. V tem plodnem letu za avtomobilsko industrijo je luč sveta ugledal tudi model, za katerega se je kasneje izkazalo, da je pomenil prelomno točko za japonsko znamko. V tej zgodbi se posvečamo Hondi Accord, avtomobilu, ki je že ob premieri dal jasno vedeti, da se za podjetje začenja obdobje resnega globalnega avtomobilskega posla.
Maja 1976 je Honda svetovni ponudbi dodala pomemben nov model, ki se je v hierarhiji uvrstil nad manjšega, a takrat že izjemno uspešnega Civica. V tistem času je bila Honda še vedno znana predvsem kot največji proizvajalec motornih koles na svetu, čeprav so resne avtomobilske ambicije nakazali že z modeli T 360, S 500 in ikoničnim S 800 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Z ustanovitvijo tovarne v Suzuki, s katero so pridobili kapacitete za globalno velikoserijsko proizvodnjo in izvoznim uspehom Civica, ki je v zgolj štirih letih dosegel milijon prodanih primerkov, je bil teren za večjega in prostornejšega Accorda žer tako rekoč nared.
Novinec je že na samem začetku bil deležen velika zanimanja kupcev, sprva pa je bil na voljo le kot dinamična trivratna kombilimuzina, ki je na prvi pogled delovala skoraj kot športni kupe. Kupce je prepričal predvsem znan japonski recept – za ceno evropskih tekmecev je ponujal bistveno bogatejšo serijsko opremo. Model s takratno oznako Honda Accord 1600 Coupé Luxe je že serijsko premogel radijski sprejemnik, brisalnik zadnjega stekla, merilnik vrtljajev, držalo za kovance ter celo inovativen prikazovalnik odprtih vrat in opozorilo za zamenjavo motornega olja.
Čeprav Accord ni prinesel drastične tehnološke revolucije, je ponujal vrhunsko in prefinjeno mehaniko, ki se je izkazala tudi za izjemno zanesljivo. Srce avtomobila je bil 1,6-litrski vrstni štirivaljnik z močjo 59 kW (80 KM), izpeljan iz Cicivovega pogonskega agregata, ki se je s precejšnjo motoristično živahnostjo odzival na ukaze stopalke za plin. Posebnost v ponudbi je bil tudi znameniti menjalnik Hondamatic; šlo je za polsamodejni menjalnik s hidravličnim pretvornikom navora namesto klasične sklopke, pri katerem je moral voznik z ročico še vedno ročno izbirati med dvema voznima programoma (L za speljevanje in počasno vožnjo ter D ali * za vožnjo pri višji hitrosti).
Izbira ob začetku prodaje je bila precej enostavna, saj sta bila na voljo zgolj en bogat paket opreme in motor z delovno prostornino 1.599 kubičnih centimetrov, ki je pri 3.700 vrtljajih na minuto razvil 125 Nm navora. Ta konfiguracija, povezana s petstopenjskim ročnim menjalnikom, je 890 kilogramov težkemu avtomobilu omogočila pospešek do stotice v 13,4 sekunde in najvišjo hitrost 163 km/h. Na ameriškem in japonskem trgu je bil Accord na voljo tudi z inovativnim motorjem CVCC, ki je zaradi posebne zasnove zgorevalne komore z revnejšo mešanico ustrezal strogim emisijskim standardom povsem brez uporabe katalizatorja.
Tekmeci prvega Accorda so se razlikovali predvsem glede na karoserijsko različico in čas lansiranja na trg. Sprva, ko je nastopal kot trivratna kombilimuzina s poudarjenim športnim pridihom, se je moral spopasti z uveljavljenimi modeli, kot so Mitsubishi Celeste, Renault 15 in Volkswagen Scirocco. Ko se je v letu 1977 modelni paleti pridružila še klasična štirivratna limuzina, so se njegovi glavni konkurenti postali predstavniki klasičnega srednjega razreda, kjer so takrat prevladovali Mitsubishi Galant, Mazda 818, Opel Ascona in Volkswagen Passat.
Življenjski cikel prve generacije je bil razmeroma kratek, saj jo je že leta 1981 zamenjala precej bolj oglata druga generacija, a je njen vpliv na avtomobilski trg ostal ogromen. Accord je dokazal, da zmore Honda suvereno izdelovati prefinjene in kakovostne avtomobile višjega D-segmenta, kar je kasneje odprlo vrata inovacijam, kot so različice Aerodeck, štirikolesno krmiljenje in seveda Type R. Čeprav novih Accordov na našem trgu že skoraj desetletje ni več mogoče kupiti, ta ikonični model z enajsto generacijo ostaja ena najpomembnejših in najbolje prodajanih limuzin v Združenih državah Amerike.
